##IMAGE-2225658##

Romi v Sloveniji živijo dvopolno - v Prekmurju precej bolje kot na Dolenjskem in v Posavju, odnos Slovencev do njih pa je še vedno poln stereotipov, izključevanja iz družbe in nepripravljenosti sobivanja z različnimi ljudmi, je danes v Bruslju ob robu srečanja o Romih za STA povedal direktor urada za narodnosti Stanko Baluh.

"V Sloveniji bomo morali še precej storiti," je poudaril Baluh, ki pa kljub vsemu meni, da je Slovenija v primerjavi z vzhodnimi državami EU nekoliko v prednosti zaradi zakona o romski skupnosti in tudi akcijskega programa, ki se pripravlja na tem področju.

V Sloveniji živi tudi relativno majhna romska skupnost: nekje med 7000 in 10.000 Romov, je pojasnil Baluh, uradne številke pa govorijo le o okoli 3700 Romih. Da bi izboljšali njihovo življenje, država razmišlja o tem, da bi "združila sile" s prekmurskimi Romi, saj bi lahko "država skupaj z njimi težave reševala na uspešnejši način".

Baluh - zanj je današnja konferenca v Bruslju "zgodovinski dogodek" - pojasnjuje, da je odnos Slovencev do Romov poln stereotipov. "Slovenci smo še vedno na nek način polni stereotipov, ekskluzivizma v družbi in pa nepripravljenosti sobivanja z različnimi ljudmi. Mislim, da so Romi tisti, ki so po vseh lestvicah ocenjevanja, ki jih delajo mediji, na zadnjem mestu," pravi direktor urada za narodnosti.

Na današnjem evropskem "vrhu" so govorili o "prerezu težav, s katerimi se Romi srečujejo". Po besedah Baluha te vključujejo stereotipe, stigmatizacijo in izrivanje ljudi iz družbe in neomogočanje temeljnih osnovnih pravic kot so izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in bivanjske razmere.

"Zaradi stigmatizacije se kažejo težave na vseh omenjenih področjih," pravi Baluh, ki meni, da države, sploh vzhodnoevropske, s tem problemom same ne bodo mogle "razčistiti".

V Sloveniji bo, kot je napovedal, kmalu - morda že jeseni, sicer pa v začetku prihodnjega leta - zaživela kampanja Sveta Evrope "Dosta!" in nevladnih organizacij s pomočjo urada za narodnosti o osveščanju in odpravi vseh vrst diskriminacije.

V romskem jeziku pomeni beseda "dosta" dovolj, vendar pa lahko pomeni tudi več - več pravic, enakopravnosti, večje vključevanje in več spoštovanja do Evropejcev, pripadnikov romske skupnosti, so zapisali na spletni strani informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji.

V Bruslju danes poteka prvo evropsko srečanje o Romih, ki ga pripravljata Evropska komisija in francosko predsedstvo EU. Na njem udeleženci razpravljajo o položaju romske skupnosti v EU, ki šteje okoli dvanajst milijonov ljudi.

Družba mora Romom ponuditi roko. Veliko ljudi je sicer prepričanih, da bi morali biti Romi sami bolj odgovorni, po drugi strani pa romski voditelji pričakujejo ukrepanje. Dejansko potrebujemo oboje, je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Barroso je dejal, da Romov ne smemo gledati kot zgolj pasivne žrtve. Zavedati se je treba tudi, da se Romi večkrat sami pritožujejo nad pritiski znotraj lastne skupnosti. Ne smemo se izogibati niti besedi rasizem, je opozoril in kot najpomembnejše izpostavil posameznikove pravice, tako moških, žensk kot otrok.

Da bi Rome spodbudili, da vzamejo usodo v svoje roke, jim moramo ponuditi "realne priložnosti", je prepričan Barroso. Med njimi je izpostavil redno izobraževanje, redne službe in tudi primerna stanovanja. Poudaril je, da so bili Romi doslej tako izključeni, da enostavno ne izhajajo iz enakega položaja, in da se ne sme dovoliti vzporednega izobraževanja, služb in bivališč zanje.

Potrebujemo zdrav ekonomski pragmatizem in aktivno spodbujanje izobraževanja med romskimi otroci, je menil predsednik Evropske komisije. Kot je pojasnil, se je v EU z zadnjo širitvijo število Romov občutno povečalo, veliko pa jih živi v okoliščinah, ki niso sprejemljive za 21. stoletje.

"Socialna izključenost se ne nanaša samo na Rome, ampak gre v tem primeru za trajno diskriminacijo", je poudaril predsednik komisije. Dodal je, da kar 77 odstotkov Evropejcev meni, da biti Rom pomeni oviro v življenju. "Zavračamo stigmatizacijo Romov, saj ima vsakdo pravico živeti svobodno brez diskriminacije," je bil jasen.

Barroso je danes še izrazil upanje, da bo srečanje o Romih oziroma, kot poudarjajo v Bruslju, "vrh", več kot le še en sestanek. "Problem je nujno rešiti, ne le v političnem smislu, ampak človeškem," je dejal.

Po mnenju Barrosa je vključevanje Romov "skupna odgovornost EU in držav članic". Posamezne konkretne naloge so v rokah držav, EU pa lahko zadeve koordinira, je dejal. Komisija lahko pomaga z zakonodajo - recimo protidiskriminacijsko, ter finančno podporo, recimo iz strukturnih skladov.

Barroso je omenil tudi idejo o evropski platformi za vključevanje Romov ter poudaril, da bi lahko današnje srečanje prispevalo k temu, da se bo vprašanju Romov v prihodnje posvečalo več pozornosti. Predlog je takoj pozdravil finančnik, filantrop in predsednik Zavoda za odprto družbo (Open Society Institute) George Soros, ki se tudi udeležuje "vrha".

Po mnenju Sorosa je EU najverjetneje najboljši primer odprte družbe na svetu, a predvsem pri Romih so potrebne izboljšave. "Večina Romov živi v novih državah EU in na Balkanu. Ni čudno, da jih je veliko emigriralo na Zahod," je dejal.

Pri tem je omenil demonstracije Italijanov proti njim, kar bi "moralo EU skrbeti". Tudi sam je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razmer v Italiji. Jemanje prstnih odtisov - ukrepe o tem je sprejela italijanska vlada - bi moralo biti nezakonito, je poudaril, s čimer si je prislužil velik aplavz več sto navzočih, med njimi številnih Romov.

Evropska komisija je namreč v začetku septembra odobrila sporne načrte Italije za jemanje prstnih odtisov Romom, potem ko je vlada premiera Silvia Berlusconija privolila v njihovo prilagoditev pravilom EU. Načrti ne vsebujejo navodil, ukazov ali pravil, ki bi omogočali zbiranje podatkov na podlagi etičnega ali verskega porekla. Jemanje prstnih odtisov naj ne bi potekalo sistematično, temveč bo izvedeno le takrat, ko ne bo nobene druge možnosti.

Nesprejemljiva realnost po mnenju Sorosa spodbuja negativne stereotipe, kar pa samo slabša situacijo Romov. Gre za najhujšo vrsto socialnega izključevanja v EU, ki temelji na narodnostni osnovi, je dejal in dodal, da je stereotip, da so "cigani" neizobraženi in nevarni, še vedno prisoten. Ampak stanje se spreminja, je zagotovil.