A. K./arhiv DL

A. K./arhiv DL

"Ob novoletnem zadovoljstvu in veselju na občini Krško pri sprejemu državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), se čutimo  dolžni ponovno spomniti in opomniti ožjo in širšo slovensko javnost na zgodbo o umeščanju odlagališča," pišejo člani lokalnega partnerstva Krško in pooblaščeni predstavniki Spodnjega Starega Grada.

Nadaljevanje pisma objavljamo v celoti

Zgodba se začne leta 2007, ko je Občina Krško ostala edina resna opcija lokaciji tega odlagališča. Lokalno partnerstvo, ustanovljeno z namenom tripartitnega sodelovanja, informiranja in odločanja (ARAO, občina, občani), je tisto leto prevzel kar sam župan, in da stvari oz. informacije ne bi uhajale iz rok, je v koordinacijski odbor povabil še nekaj svojih svetniških kolegov ter za »demokratičnost« še nekaj zainteresiranih občanov (vedeti je potrebno, da vodja lokalnega partnerstva nikjer v znanih primerih ni župan, kar pa v našem je??). In ker je bilo lokalno partnerstvo ustanovljeno z namenom, da se v javnosti doseže konsenz o tehnični in družbeni sprejemljivosti odlagališča, se je župan najprej usmeril na tehnično sprejemljivost, čeprav je bilo že od samega začetka bolj jasno, da bo družbena večji in težji zalogaj. 

Predlagane so bile 4 variante odlagališča, katere študije so izvedla slovenska projektantska podjetja v sodelovanju z ARAO (Agencija za radioaktivne odpadke), ki na tem področju do sedaj niso imela prav nobenih izkušenj in se tudi niso sklicevala na nikakršne izkušnje z delom oz. sodelovanjem s tujimi izvajalci. In ko se je ta »stroka«, skupaj s še večjimi »strokovnjaki« v Občini Krško odločila za podzemno odlagališče, je tretji partner lokalnega partnerstva – zainteresirani občani (LP) dvignil glas in z 11-imi stranmi tehničnih pripomb in pomislekov (seveda to g. županu ni bilo po godu) le dosegel, da se je koordinacijski odbor odločil za neodvisno študijo ustreznosti variante, ki je obsegala tako tehnično kot družbeno sprejemljivost. Ker je imel krški župan seveda glavno besedo, so za vodjo recenzentske skupine določili dr. Andreja Umeka iz mariborske fakultete, dolgoletnega aktivnega, danes pa vlivnega člana SLS, ki je seveda izbral svojo ekipo in v recenziji potrdil, da je sprejeta varianta 100% varna. Sledila je predstavitev recenzije in glede na to, da dr. Umek na predstaviti ni niti z besedico omenil družbene sprejemljivosti (naročeno mu je bilo, naj se tega izogiba), je na vprašanja občanov odgovoril, da se bomo morali o tem pa kar sami dogovoriti (vprašanje se je postavilo – le s kom?). In ker je seveda recenzija dala ustrezen odgovor, je bila sprejeta podzemna varianta, brez, da se je v lokalnem partnerstvu še kaj o tem pogovarjalo. Župan je vse poskuse že v kali zatrl. 

Zgodba se nadaljuje z ugotavljanjem družbene sprejemljivosti. Ker župan v 3 letih ni hotel poslušati niti slišati svojih volilcev, in ko je država občini marca 2009 ukinila sredstva za potencialno lokacijo, ker je le ta ni potrdila, je končno uslišal zahteve v lokalnem partnerstvu in naročil študijo družbene sprejemljivosti. Izvajal jo je dr. Podnar s FDV s svojo skupino. Da o strokovnosti g. Podnarja ni dvomiti in o rezultatih tudi ne, je pa zelo »zanimivo«, kako je raziskovalna skupina do njih prišla. Vprašanja so bila sestavljena nejasno, s strokovnimi besedami, ki jih večina anketirancev ni razumela, dvoumno in ponavljajoče, tako da si moral ne eno vprašanje odgovoriti pozitivno, naslednjič pa negativno (anketiranci so bili zelo zmedeni).  Anketarji so dobili tudi navodila, da anketirajo samo v dopoldanskem času (ko je večina mladih v službah), ter da odgovarjajo samo najstarejši člani v gospodinjstvu (čudno, kajne!). Kljub tako prirejenim pogojem, je bilo v krški občini manj kot 50 % ljudi za postavitev odlagališča. 

Vendar to župana ni odvrnilo od tega, da je v dveh delovnih dneh poslal vabila članom občinskega sveta, sklical izredno sejo in dve uri pred začetkom seje določil dnevni red ter na tak način odločil o bodočem odlagališču. Seveda je takoj v naslednjih dneh dobil od države nekaj sredstev za nazaj, da je vsaj malo omilil »luknjo« v praznem občinskem proračunu (kljub temu, da je krška občina operira z enim izmed najvišjih proračunov podobnih občin v SLO), saj bi se brez tega denarja verjetno do konca leta 2009 težko shajal, tako kot bi  brez letnega nadomestila za odlagališče, seveda po mnenju g. župana, občina zaostala v razvoju in ustavila mnoge že začete investicije (postavlja se vprašanje, kakšen je razvoj v ostalih občinah v SLO, ki nimajo jedrskih objektov). 

S takšnimi in podobnimi zgodbicami je tako župan celo leto strašil svoje svetnike, ki so tako brez trohice sramu in nespoštovanja volje svojih volilcev (ki so v dveh dneh zbrali 1425 podpisov proti), na 9. izredni seji dvignili roke (razen svetnikov LDS, ki pa so jih preglasili) in v Krškem izvedli dejanje, ki presega tudi najbolj črne politične scenarije bivše enopartijske države in svojim volilcem pokazali, da v Krškem prevladuje enoumje in nedemokratičnost sodobnega sveta. Da bi v svoja dejanja vnesli vsaj malo verodostojnosti in spoštovanja do volilcev, so krški svetniki na tej isti 9. izredni seji sprejeli tudi pomemben sklep, ki se glasi natančno takole: » O rabi in načinu delitve nadomestila zaradi omejene rabe prostore za prisotnost jedrskega objekta v prostoru na območju občine Krško bo pripravljen predlog, o katerem bo Občinski svet Občine Krško odločal na eni od naslednjih sej, najkasneje do 30. 11. 2009. Izvajanje sprejetega predloga se prične s 1. 1. 2010. Poleg tega sklepa je župan tudi javno obljubil ustanovitev namenskega sklada o rabi sredstev za omejeno rabo prostora. 

Do današnjega dne ni bil pripravljen niti predlog (kaj šele, da bi bil predstavljen in usklajen z lokalnim partnerstvom), niti niso na nobeni seji svetniki odločali o tem, niti se s 1.1.2010 ni začelo izvajati sprejetega predloga. Torej še en dokaz, da politika v Krškem ne manipulira samo s občinskimi svetniki, ampak tudi s svojimi volilci. Upamo, da jeseni na lokalnih volitvah Krško ne bo postalo Butale. 

S pridobljenim Mnenjem o pravnih podlagah občine Krško za uvedbo sheme individualnih nadomestil občanom, ki sobivajo z lokalno nezaželenim jedrskim objektom in ga je izdelal Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v LJ (spet na zahtevo lokalnega partnerstva), je občina oz. njen župan izgubila še zadnjega aduta, ki so ga imeli v rokavu, da občina nima pravne podlage za izplačilo individualnega nadomestila. Mnenje je jasno in nedvoumno povedalo (kar smo v LP trdili že 3 leta), da ima občina  vsa pravna sredstva, da lahko nadomestilo razdeli med svoje občane. V Lokalnem partnerstvu smo pripravili tudi natančne izračune o višini nadomestila za vsakega posameznega občana, glede na oddaljenost od lokacije NEK in odlagališča NSRAO, ki zahteva od občine, da nameni vsaj 50 % nadomestila v individualno shemo. S tem bi bil razpon nadomestila od 40 € pri najbližjih in 10 € na prebivalca pri najbolj oddaljenih. Vsi v LP smo se strinjali, da bi bil znesek v današnjih težkih časih kar dobrodošel in upravičen glede na sobivanje z dvema jedrskima objektoma, čeprav je to še daleč od vseh zahtev, ki smo jih zapisali vaščani Spodnjega Starega Gradu in še nekaj vasi v naši občini. A to za župana in občino še vedno ni dovolj. Zdaj so izgovori, da je vodenje sklada za občinsko upravo predrago, da so pripravljeni dati samo 20 % ,o več se nočejo niti pogovarjati in vmes dodajo še nekaj oguljenih fraz in političnih floskul.  

Župan nam nenehno očita, da smo skupek individualcev, ki jim gre samo za denar, a, če bi še enkrat prebral, kar so zahtevali vaščani, bi videl, da je bilo individualno nadomestilo na zadnjem mestu. Na prva mesta smo vedno postavljali merilne table v vasi, sredstva za jedrsko zaščito, redne letne vaje, pogostejše zdravniške preglede vsaj za otroke. Sam in edini je krivec, da smo se na koncu pogovarjali samo o denarju, saj se o vsem drugem sploh ni hotel pogovarjati, ali pa ni premogel toliko modrosti, da bi nas razumel. 

V vaškem odboru smo odločni in pripravljeni skupaj z vaščani vztrajati pri svojih zahtevah, če bo potrebno tudi z državljansko nepokorščino, ki se bo intenzivno izkazovala pri začetku gradnje odlagališča.