##IMAGE-3729291##

Aktivno obrambo pred točo v Sloveniji izvaja le Letalski center Maribor, ki pokriva le severovzhodni del države – Širitev na celotno državo na nekaterih območjih ni opravičljiva – Dokazov o učinkovitosti ni

Toča, ki je v preteklosti najpogosteje pustošila v severovzhodni Sloveniji, je v zadnjih letih večkrat močneje prizadela tudi pridelovalce na Dolenjskem in v Posavju. V žitnici Slovenije se proti toči in njenim pogosto katastrofalnim posledicam že od 80. let prejšnjega stoletja borijo tudi s protitočno zaščito z letali, drugod po Sloveniji pa obrambe pred točo z letali ne izvajajo.

Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom se v Sloveniji izvaja le na območju severovzhodne Slovenije, in sicer na podlagi dveletnih sklepov vlade. Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Sloveniji, je namreč Zakon o sistemu obrambe pred točo iz leta 1979, ki pa je že zastarel.

Aktivno obrambo pred točo pri nas izvaja Letalski center Maribor, in sicer samo z enim letalom, medtem ko imajo na primer v Avstriji v tam namen predvidenih sedem letal. Vendar to, da imamo v Sloveniji le eno letalo, ki pokriva skoraj 3.800 kvadratnih kilometrov veliko območje na severovzhodu države, ni poglavitni razlog, da na primer na Dolenjskem in v Posavju ni tovrstne obrambe pred točo. Čeprav so seveda tudi tehnične zmožnosti izjemnega pomena, protitočne zaščite z letali drugod po Sloveniji ne izvajajo, ker zato ni bil izražen interes.

Kako to pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu? Ali razmišljajo o razširitvi območja protitočne zaščite z letali oz. kakšne so možnosti, da bi letalsko obrambo proti toči izvajali tudi na Dolenjskem in v Posavju? In kakšna je sploh smiselnost tovrstne zaščite? O vsem tem podrobneje v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista, kjer boste med drugim izvedeli tudi, v katerih primerih protitočna zaščita z letali lahko pripelje celo do več toče ...