##IMAGE-2213851##

Državnozborski poslanec Andrej Vizjak se je že ob otvoritvi svoje pisarne v Sevnici seznanil s problemom občana, ki računa na njegovo pomoč.

Metod Papež iz Boštanja se je dvajset let pravdal zaradi, kot trdi, nezakonitega zasega tovornjaka, ki ga je sodišče v Piranu prodalo na javni dražbi. Papež je bil avtoprevoznik. Zakon je izvršbo nad edinim sredstvom za opravljanje dejavnosti prepovedoval. Z zasegom tovornjaka mu je bilo onemogočeno ostati v avtoprevozništvu in bil je ob zaslužek.

Papež je leta 1978 kupil tovornjak, kupnine pa ni poravnal v celoti. Tretjino zneska je prodajalcu ostal dolžan, ker je po prevzemu začel odkrivati skrite napake na vozilu in so mu popravila povzročala nepričakovane stroške. Njegov primer se je znašel na piranskem sodišču in leta 1981 je sledil sklep, da se vozilo proda na javni dražbi. Osupli Papež takšnega razpleta ni pričakoval, ampak le ukrep izvršbe za njegov bančni račun, dokler ne poravna dolga. Pravi, da na prvič razpisani dražbi vozilo ni bilo prodano. Na naslednji je nameraval sodelovati tudi sam in odkupiti svoj tovornjak. Težko je zbral denar, a o datumu dražbe ni bil obveščen in jo je seveda zamudil.

Vsa ta leta je v pravdah skušal dokazati, da je bil takratni zaseg vozila v neskladju z  zakonom in mu je sodna zmota povzročila materialno škodo, saj se ni več mogel preživljati s prevozništvom. Terja revizijo primera, ki se je znašel pred vsemi sodnimi instancami in je bil leta 2000 zaključen. Papež trdi, da so bile v postopkih dokazljive napake in če ga domače sodstvo ne bo uslišalo, bo primer internacionaliziral.

Andrej Vizjak mu je odgovoril, da kot poslanec ne sme posredovati glede sodnih postopkov, saj bi bil to pritisk na tretjo vejo oblasti. Ostane še možnost poslanskega vprašanja pravosodnemu ministru, vendar mora primer dobro proučiti, ker se poslansko vprašanje ne sme zlorabiti za reševanje osebnega problema državljana, če ta ni v kontekstu širšega družbenega problema.