##IMAGE-2237346##

Več kot pet let po tistem, ko je odvetniška družba Čeferin v njegovem imenu sprožila pravdni postopek in od države zahtevala kar 1,3 milijona evrov odškodnine, je ljubljansko višje sodišče zaradi uničenega nasada navadne konoplje vendarle ugodilo Antonu Gazvodi iz Hrušice na Dolenjskem, poroča današnji Dnevnik.

Za nastalo škodo, ki jo je utrpel zaradi ravnanja državnih organov, mu je prisodilo 122.634 evrov odškodnine, poleg tega pa mu bo morala država plačati še okoli 100.000 evrov zamudnih obresti.

Kot je znano, so Gazvodi policisti konec devetdesetih let prejšnjega stoletja 'uničili' napačno konopljo, saj je gojil navadno konopljo, ki v nasprotju z indijsko ni mamilo. Proti njemu so sprožili tudi kazenski postopek, vendar ga je sodišče v obeh primerih oprostilo. Vse skupaj se je vleklo do leta 2002, ko je postopek ustavilo ustavno sodišče.

Še isto leto je proti državi vložil odškodninsko tožbo v višini 1,3 milijona evrov, sredi minulega leta pa mu je okrožno sodišče delno ugodilo in mu prisodilo dobrih 265.000 evrov odškodnine. Sodišče je namreč ugotovilo, da je gojil navadno konopljo izključno za pridobivanje eteričnih olj in da se je ukvarjal z ekstrakcijo raznih dišavnih in aromatskih snovi. Poleg tega je pri pridelavi konoplje sodeloval z ljubljansko biotehniško fakulteto in tujimi strokovnjaki, o svojem početju pa je celo obveščal ministrstvo za zdravje, še poroča Dnevnik.

Po pritožbi obeh strani je zadevo dobilo v roke še višje sodišče, ki je zdaj delno ugodilo pritožbi državnega pravobranilstva in odškodnino Gazvodi znižalo. Višji sodniki so namreč ocenili, da ravnanje policije v letu 1997 ni bilo protipravno, ker takratni predpisi niso določali, koliko THC v konoplji je osnova za razlikovanje med konopljo kot mamilom in navadno konopljo. Zato o odškodninski odgovornosti države za leto 1997 ni mogoče govoriti. Drugače je bilo po spremembi predpisov leto dni pozneje, ko je po mnenju višjega sodišča Gazvoda izpolnil vse ustavno dopustne pogoje za gojenje navadne konoplje. Tako so mu za leto 1998 prisodili že omenjenih 122.634 evrov odškodnine skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od leta 2002.

Gazvoda pravi, da je z odločitvijo višjih sodnikov vsaj deloma zadovoljen, še vedno pa razmišlja o tem, da bi izkoristil vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo. Tako bo morda vseeno zahteval revizijo postopka v tistem delu, v katerem sodišče njegovi zahtevi po odškodnini ni ugodilo. Prav tako bo na državno pravobranilstvo najverjetneje naslovil zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku, ker je moral toliko let čakati na pravnomočno odločitev sodišča, dodaja v pogovoru za Dnevnik.