Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Oddolžili so se Maistrovemu borcu Jožku Slobodniku


Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše
22. 11. 2015, 19.15
Posodobljeno
23. 11. 2015 · 14:20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_1205_1_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
IMG_1205_1_1
img_1207_3_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_1224_12_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_1227_14_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Jutri, 23. novembra, bo državni praznik in sicer dan Rudolfa Maistra. 23. novembra 1918 je  general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo, vojsko nemškega mestnega sveta, ki mu je bila podrejena, in jo razpustil. Postal je edini vojaški dejavnik v Mariboru, do konca leta 1918 pa je prevzel s svojo slovensko vojsko oblast na večjem delu Štajerske in Koroške. V Radovici v metliški občini so se praznika spomnili danes, ko so odkrili spominsko ploščo Jožku Slobodniku. Ploščo so na pobudo Belokranjskega društva general Maister postavili na njegovi rojstni hiši v Radovici.

Jožko Slobodnik je bil doslej zamolčan in po krivici prezrt, čeprav velja za enega najpomembnejših Belokranjcev. S spominske plošče je mogoče razbrati, da je bil Slobodnik artilerijski podpolkovnik, zaslužni Maistrov borec in domoljub, ki je ob koncu prve svetovne vojne v boju za severno mejo vodil slovenske topničarje na celotnem mariborskem območju. Ploščo so postavili ob 130-letnici njegovega rojstva.

Več o Slobodnikovih zaslugah sta povedala predsednik Belokranjskega društva general Maister Jože Matekovič in predsednik Zveze društev general Maister Milan Lovrenčič. Matekovič je dejal, da neizpodbitna zgodovinska dejstva kažejo, da so prav Maistrovi borci zaslužni za to, da je velik del Štajerske in Koroške danes del Slovenije in da je Maribor še vedno slovenski. V bojih za severno mejo je sodelovalo veliko Belokranjcev, Slobodnik pa je bil eden najtesnejših Maistrovih sodelavcev v usodnih dneh ob prevzemu oblasti v Mariboru po končani veliki vojni leta 1918. Lorenčič je dodal, da je prav Slobodnik ob prevratu leta 1918 vodil 140 slovenskih topničarjev na desnem bregu Drave, prav on pa je bil tisti, ki je Maistru rešil glavo. S spominsko ploščo so se mu oddolžili in mu priznali to, kar mu za življenja – umrl je leta 1966 – ni bilo priznano.

Ploščo so odkrili Milan Lovrenčič, metliški župan Darko Zevnik in Jožkov pranečak Ivan Slobodnik. V kulturnem programu so nastopili Simon Bajuk, Jože Matekovič, pevski zbor Zveze lovskih družin Bele krajine in harmonikarji Andreja Bajuka.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.