arhiv; M. M.

Sem ena od mnogih Slovenk, ki zaskrbljeno spremljamo dogodke v naši lepi Sloveniji, za katero smo nekoč upali, da je naš dom, v katerem se počutiš varno, ljubljeno in svobodno ... Poslušam, berem, upam. Dolgo sem upala, molila in želela vse dobro svoji domovini, za katero je bilo v preteklosti prelito mnogo krvi za boljši jutri. Pravijo, da upanje umre zadnje. In to zadnje prihaja ZDAJ!

Da preidem k stvari, čeravno ne bom povedala nič novega, a krik obupanih Slovencev se sliši vedno glasneje, a javno povedati svoje mnenje si upa malo kdo.

In zakaj to pišem? Zato ker voditelji naše oropane domovine vodite izbranci, ki ste se, mnogi po volitvah, sami posedli na stolčke, katerih vam nismo zaupali mi, čeravno ni nobene izbire.

Nenehno se obmetavate s poleni med seboj - toda pozor - samo pred TV ekrani, da bo narod dobil občutek, kako si skačete v lase, in da bi vsak posameznik pokazal svojo moč. Ko pa ugasnejo žarometi, greste skupaj »žret« in podpisat nove zakone, ki so škodljivi za narod, državo in nenazadnje tudi naravo. Tako si izmenjavate stolčke, mešate meglo z raznim blebetanjem in metanjem krivde na bivše vladarje, kdo je več ukradel. Nobene razlike ni med levim, desnim in tistimi vmes.

Zaradi vaših neumnih zakonov, tajkunskih prevzemov in sorodstvenih ter prijateljskih povezav, prodaje, oziroma šenk prodaje, ste uničili delovna mesta, razprodali vse, kar smo nekoč s trdim, poštenim delom prigarali vsi mi, ki smo vam danes v napoto.

Peščica delavcev, ki pa še ima delo, je brez vsakih pravic, celo brez plač, poskrbeli ste celo za to, da se sodelavec boji sodelavca, saj so postali sami svoji vohuni, za svoj začasen obstoj. Namesto, da bi delavca nagradili za pridno delo in večjo motivacijo, oprezajo za njimi našuntani špiclji in jih na tak način spravljajo ob živce, da čim prej zbolijo, in da se jih potem na »mehak« način lahko rešijo.

Ja, tudi v naših mladih letih smo zategovali pasove in te smo kar pošteno stisnili, saj smo iz porušene domovine zgradili tovarne, bolnice, šole, mesta, vasi, vrtce in zategovali smo pasove tudi zato, da bodo imeli naši otroci kruh v domovini, da se ne bodo rabili potikati po tujem svetu za košček kruha. Naša Slovenija je dala dom in velik kos pogače tudi mnogim mladim iz bivše skupne domovine.

Vse ste nam ukradli, uničili, kar je bilo dobrega

Danes pa ste nam vse to ukradli. Zaman smo zategovali pasove za svoje potomce. Le peščica njih zdaj uživa naše sadove, razpolaga z njimi, jih šenkuje in klečeplazi pred mačeho EVROPO. Z evropsko komando uničujete in zaničujete svoj narod, svojo mladino, svoje upokojence. Pa tako polna usta sladkih besed ste imeli pred osamosvojitvijo in pred vsakimi volitvami.

Za vse tegobe in napake, zaradi katerih je do tega prišlo in katere ste zdaj naprtili ubogi nič krivi raji, veste v vladi in sindikatih, vendar nimate jajc, da bi stopili skupaj, napisali zakon, s katerim bi pretrgali ta gordijski vozel, pobrali tistim, ki so nas okradli, prevarali. Bolj udobno vam je sestaviti zakone, po katerih se dosledno ravnate in mučite pošten narod na sto in tisoč načinov. Naj »crkuje« ubogi siromak, mi smo zdaj velika družina. Smo Evropa, se hvalite in se veselo smejete v objektiv kamer.

Davek, davek in še enkrat davek! Od česa ga bomo plačevali. Od samih žuljev so samo bolečine in zelo malo evrčkov. Od kod bo vzel star upokojenec za davek (delati ne more, je bolan, rabi za zdravila, mnogi skrbijo še za svoje brezposelne otroke, ali pa si plačujejo postrežbo kakšne socialne delavke, saj ne more v dom za ostarele, vi pa čakate kot hijene, če revež ne bo plačal davka ali kake položnice, da se boste usedli na njegovo imetje, za katerega je garal vse življenje, za dobrobit svoje družine!) od hiše, katero je zgradil v mladih letih s trdim delom v službi, doma, na kmetiji, vrtu in nenazadnje, pomagali smo si med seboj - SOSEDJE. Bili smo prijatelji, skupaj smo gradili in si POMAGALI. Gospodje pa ste zdaj poskrbeli, da se boji sosed soseda, saj pozivate, naj se špecamo in pošiljamo račune, slike, če si je kdo na staro hišo vgradil novo okno. HALO, gospodje? Mar ne smrdi to po Hitlerjevih časih, ko je izdajal brat brata in sosed soseda. Mar se ne vprašate, ali so anonimne prijave sploh ligitimne? Nič drugega ne delate, kot zdraho med ljudmi. Naivneži pa se celo med seboj kregajo zaradi vas. Saj Slovenci smo bili, smo in bomo hlapci. Smo veliki klečeplazci in ritolizci, samo da diši malo po gospodi, že celi zlezemo v njihovo rit, pa naj stane, kolikor stane.

Iz enega brezna v še večjega

Kam plovemo? Samo, da bi bili všečni mačehi, ki nas bo obrala do kosti IN ŠE KRUHA iz pepela ne bomo dobili? Smo hlapci Evrope. Nekoč smo se jezili, da v Beogradu napišejo zakon, v Zagrebu ga preberejo, v Sloveniji pa izvajamo. ZATO smo hoteli ven in padli smo NOTER - V BREZNO BREZ DNA.

Zakaj ste uničili vse, kar je bilo dobrega? Saj ni bilo nikoli vse v redu, a upali smo, da boste novi oblastniki dodali nov, boljši red v državo, tisto kar je bilo dobrega, obdržali, slabo pa popravili. Ampak ne! Vam je dišalo, da ste pobrali in nas obrali do kosti, zdaj si mnogi kupujete jahte, odnašate cele vreče evrov v davčne oaze, prevažate se s falkonom in si kupujete drage nepremičnine v sanjskih deželah. Tudi, če nam poberete še to malo, kar nam je ostalo, vaša malha ne bo nikoli polna. Ste vreča brez dna. Ste čisto navadni mrhovinarji, pa še oni, ko se nažerejo, se oddaljijo od hrane in dajo prednost drugim, lačnim ustom. Tudi naše otroke, ki so vojaki ali policisti, boste naščuvali (saj to že počnete), da nas bodo pobijali, če se ne bomo pokoravali vašim zahtevam.

Kje ste, vstajniki?

No, zanima me tudi, kje ste zdaj tisti junaki, ki ste pozivali k vstaji in obljubljali, da ne boste nehali, dokler se stanje v državi ne izboljša? Ste se ustrašili? Ne, niste se ustrašili, ampak verjetno vam nekdo iz davkoplačevalskega žepa plačuje za ulični mir!

Nimamo več Gubcev in ne pogumnih ljudi, ki bi znali vzeti stvar v svoje roke in narediti mir in blagostanje državi. Nimamo jajc in ne Gubcev, imamo samo gobce in klečeplazce in ritilizce!

Saj si ne želimo nemirov, ampak pametnih ljudi, ki bi znali potegniti voz iz dreka. POKRADENO PRIDOBITI NAZAJ, NEZAKONITO POZIDANE VILE SPREMENITI V BOLNICE, VRTCE ALI DRUGE USTANOVE IN POBRATI DAVEK OD BOGATIH, KI SO NAS OKRADLI, NE OD TISTIH, KI SO SI GA S TRDIM DELOM ZASLUŽILI.

Barabe poslat na njivo, z lesenim plugom, ne traktorji

BARABE pa POSLAT za trak delat, naj vidijo, kako se služi denar. Pa na kmetije pomagat; orat, z lesenim plugom, ne s traktorjem, in vinograde obdelovat, da bodo videli, kaj je Švica in kaj so Njivice in Ta - hiti.

Pravite, da boste ukinili večje število občin, da so predrage. Pa naj bo v njih manj zaposlenih uradnikov, takoj bo ceneje, tisti, ki so višek, naj si poišče službo drugje. Občani potrebujemo svoje občine, zaradi mnogih ugodnosti, ki jih le te ponujajo. Mi ne bomo imeli nič več, tudi, če ukinete vse občine! Samo vam bo ostalo malo več v vaši raztrgani vreči.

Kot gobe po dežju pa se pojavljajo poslanske kakor tudi romske pisarne. Ali te niso predrage? Iz katerega proračuna se plačujejo?

Komu so namenjene poslanske pisarne?

Kakšne pravice bo iskal in s kakšnimi vprašanji se bo občan lahko obrnil na poslance v teh pisarnah? So namesto občin, ki jih boste ukinili? Bo razočaran in mobingiran delavec iskal tu svoje pravice? Bomo mogoče tukaj puščali položnice, ki jih ne bomo mogli plačevati? Ali pa so samo zato, da se bo že drugi dan v Ljubljani vedelo, če je sosed pomagal sosedovemu starčku pri kakem opravilu in tega ni prijavil na DURS?

Slabe banke so že čiste. Čiste denarja

Že vrane na strehi čivkajo, da je treba očistiti slabe banke. Saj so že čiste! Venomer jamrate, kako so prazne! Zakaj niste pozvali navadne državljane, dokler so bile še umazane, da bi jih pomagali čistiti tudi mi?

Nobena naša tarnanja in ne opozarjanja ne bodo nič zalegla, kakor ne maše za domovino, ki so se vršile ob praznovanju osamosvojitve, kljub temu pa si želim, da pismo obelodanite, seveda, če se ne bojite posledic nad-bogov. Naj se ve, da je narod zbegan, razočaran in se boji jutrišnjega dne, tako mladi, kakor stari! Vem, da bo veliko komentarjev, saj mnogi zagovarjajo svoje politične liderje, zaradi katerih bi se tudi tepli, in ravno zato smo tam, kot smo, ker vsak vleče voz na svojo stran, namesto da bi z zdravo pametjo stopili skupaj!

Če bom zaradi grdih besed, ki so žal resnične in resnica boli, morala v zapor, bom z veseljem tudi šla. Sedela bom poleg Hildice in njej enakih, morda me bodo naučili kaj koristnega, ker v mladih letih so me učili samo poštenosti, ki pa je danes žal škodljiva. Notri bom zastonj brezskrbno preživela del življenja, saj sem že v letih, posledično potrebujem veliko zdravil, katere bo treba še dražje plačevati, specialistični pregled pa že zdaj čakam kar nekaj mesecev, ker si ne morem privoščiti samoplačniškega obiska pri specialistu ...