Kjer je veliko besed, tam ne manjka laži. Posebno še v deželi, v kateri je resnica jokajoča samica v sobi pravice. Laž ima poslanske noge in kdor bolj laže, je bliže koritu in sedi nedaleč od predsednika. Za tistega, ki močno laže, ljudstvo pravi, da laže, kot pes teče. Ni lepo, da ljudje mešajo to zvesto in človeku prijateljsko žival z lažjo. Bolj »fini« državljani ne uporabljajo besede laž. ampak neresnica. Zanje lažnivci govorijo neresnico in lopovi ne kradejo, pač pa odtujujejo tujo lastnino. Tatovi torej niso več tatje, marveč odtujevalci. Tako kot moja bežna znanka ni kurba, pač pa prodajalka ljubezni. Na vseh koncih in krajih zamegljujemo stvari in ni daleč čas, ko bo mešalec megle zelo iskan poklic. Mešalec zraka se je že uveljavil. Nič koliko jih boste srečali povsod tam, kjer izplačujejo plače iz državne vreče. Od ventilatorjev se razlikujejo po tem, da se sami vklopijo in izklopijo. Večino delovnega časa pa so itak izklopljeni. Se pravi, da so potopljeni v globok dremež.

Kdaj izrečemo ljudje največ laži? Ko iščemo resnico. Sliši se še tako neresno, a tako je. In kaj je bilo prej: resnica ali laž? Kura ali jajce? Lopov ali krvnik?

Je pa pri vsej tej stvari dobro, da je zima. Da je dovolj snega, smučarskih tekmovanj in da Slovenci pri belem cirkusu nismo samo opazovalci. Naši fantje in dekleta se uspešno spopadajo s svetovno smučarsko elito. V njihove uspehe je vtkanega veliko znoja, discipline in samodiscipline, neizmerljive volje, odrekanj,  jasnih ciljev. Vsega tega, kar manjka naši vladajoči politični eliti, ki se vse preveč ukvarja sama s sabo.

Tam zunaj pa je svet, nič lepši in nič grši od našega. Je življenje: nič bolj prijetno in nič bolj neprijetno od tega našega.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

Pustijo naj nam ga živeti in preživeti. Med lažjo in resnico.