##IMAGE-3319252##

Če bi poročali v vojaškem jeziku, bi o civilnih bitkah proti baznim postajam mobilne telefonije zapisali: nič novega - kar so se namenili, to bodo (si)mobilci z vsemi sredstvi naredili, na novomeškem Šipčevem hribu stolp že stoji, žužemberški vodohran pa bo ljudska iniciativa stežka obranila, saj ji že žugajo z odškodninsko odgovornostjo.

V obeh primerih sta občina in investitor kršila aarhuško konvencijo, pri odločanju o posegih v okolje namreč nista omogočila sodelovanja javnosti, ljudje bi morali biti o vsem obveščeni že od vsega začetka; dodajmo, da je zaradi enake kršitve ustavno sodišče pred kratkim ugotovilo neskladje z ustavo pri zakonu o ohranjanju narave, izhajajoč iz tega pa še pri uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in pravilniku o odstrelu medvedov. Žal odmevna ustavna odločitev najbrž ne bo preprečila gradnje žužemberške bazne postaje, občinski svet je že prej gladko zavrnil sklep zbora občanov, ki je terjal razveljavitev pogodbe med občino in Simobilom o pravici gradnje bazne postaje.

“Na jožefovo naj bi začeli graditi bazno postajo na lokaciji pri vodohranu na koncu ulice Trške njive,” pravi Darko Pucelj, pobudnik ljudske iniciative in zbora občanov. “O tem, da hočejo delavci z vozili in gradbeno mehanizacijo priti na sporno parcelo po gozdu v zasebni lasti, je bil obveščen gozdarski inšpektor, in po ogledu jim je preprečil dostop. V zapisniku inšpektor ugotavlja, da do parcele, kjer naj bi stala bazna postaja, sicer vodi pot, ki je bila pred več desetletji narejena za potrebe izgradnje vodohrana, a v nadaljevanju navaja, da je v gozdno-gojitvenem načrtu pot opredeljena kot gozdna vlaka, zanjo pa glede uporabe ne veljajo enaka pravila kot za gozdne ceste. Po zakonu o gozdovih je vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi in premoženja, nič od tega pa ni gradnja bazne postaje.”

Služnostna pravica, ki jo je lastnik gozda z vlako dal Simobilu, med drugim govori o vožnji z vsemi vozili, to pa je, kot rečeno, v nasprotju z zakonom o gozdovih, zato se bo ljudska iniciativa proti takemu služnostnemu soglasju pritožila na kmetijsko ministrstvo; vprašanje je, ali bo uspela, kakšen je uradniški odnos do občanov, priča to, da od lanskega novembra od okoljskega ministrstva, ki je izdalo gradbeno dovoljenje, še niso dobili kopije vseh dokumentov, nanašajočih se na bazno postajo. “Kakšni so razlogi, da med drugim ne moremo priti do omenjenega služnostnega soglasja lastnika gozda in pogodbe med občino in mobilnim operaterjem, bomo skušali razvozlati s pomočjo informacijskega pooblaščenca,” pravi Pucelj, ki je zaposlen v žužemberški občinski upravi.

“Pred časom, ko je prišlo do zapleta ob prihodu geometrov na sporno lokacijo in je morala posredovati celo policija, sem v službi takoj dobil nekaj ur dopusta, da sem lahko miril prizadete občane,” pravi Darko Pucelj. “Po novem mi bo to najbrž onemogočeno, saj iz sklepa delodajalca lahko razberem zelo zaostrene pogoje za odrejanje dopusta oz. prostih ur. To pa me ne bo ustavilo, da gradnji bazne postaje ne bi z vsemi dovoljenimi sredstvi nasprotoval v svojem prostem času, čeprav je na ljudsko iniciativo investitorjeva odvetniška pisarna naslovila poziv za opustitev škodnih dejanj, navaja odškodninsko odgovornosti za nastalo škodo v primeru, če bomo še vedno nasprotovali gradnji, pristojnim organom pa bodo predlagali, naj vse kršitve zakona preprečijo in ustrezno sankcionirajo.”