##IMAGE-2200785##

Vodja  javnomnenjske raziskave o sprejemljivosti odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško dr. Klement Podnar iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je danes v Krškem predstavil rezultate raziskave, ki jo je naročila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Rezultati kažejo, da v celotni občini Krško obstaja relativno visoka družbena sprejemljivost izgradnje odlagališča NSRAO, so danes sporočili iz Lokalnega partnerstva Krško.

Raziskava je pokazala, da je za 21 % respondentov umestitev odlagališča družbeno nesprejemljiva, 15,2 % se giblje na meji sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti (vrednost 3), medtem ko je za 52 % respondentov umestitev odlagališča družbeno sprejemljiva. Pri tem velja opozoriti na veliko odstopanje rezultatov s strani anketiranih v 1500-metrskem pasu, kjer je za dobro tretjino respondentov (35,6 %) umestitev odlagališča družbeno nesprejemljiva, 33 % pa meni nasprotno. Pri kontrolnem vprašanju je raven družbene (ne)sprejemljivosti na skupni bazi 11,8 %, znotraj 1500m pasu pa odlagališča ne sprejema 35,6 % respondentov.

Na ravni mnenja o izgradnji odlagališča NSRAO 36 % respondentov znotraj najširšega vzorca občine Krško nasprotuje izgradnji, 24,1 % jih izgradnji ne nasprotuje pod pogojem soglasja lokalne skupnosti, medtem ko jih 36,2 % sploh ne nasprotuje izgradnji. Rezultati so primerljivi z vzorcem populacije znotraj štirih krajevnih skupnosti, ki mejijo s 1500-metrskim pasom, kjer jih je 34 % proti izgradnji odlagališča, 24,6 % jih ne nasprotuje ob pogoju soglasja lokalne skupnosti, medtem ko jih 37,7 % sploh ne nasprotuje izgradnji.

V primerjavi s telefonsko raziskavo odgovori respondentov bistveno odstopajo znotraj 1500-metrskega pasu, kjer je bilo anketiranje osebno. 47,5% respondentov nasprotuje izgradnji, 40,7 % pa jih ne nasprotuje ob pogoju soglasja lokalne skupnosti, medtem ko jih 10,2 % sploh ne nasprotuje izgradnji. 

V primeru referenduma o izgradnji odlagališča NSRAO na lokacij Vrbina bi na ravni občine 45 % respondentov glasovalo za izgradnjo, znotraj območja štirih krajevnih skupnosti, ki mejijo na najožji pas NSRAO, je takšnih 48 %, medtem ko bi znotraj 1500-metrskega pasu glasovalo za izgradnjo odlagališča 30,5 % respondentov. Dobra večina znotraj tega pasu bi glasovala proti izgradnji, medtem ko je na ravni celotne občine takšnih 42,6 %. V omenjenem vzorcu je skoraj 10 % takšnih, ki so v danem trenutku še neopredeljeni, le manjši delež pa je takšnih, ki se referenduma ne bi udeležili.

Rezultati merjenja so torej pokazali, da v  celotni občini Krško obstaja relativno visoka raven družbene sprejemljivosti. Najnižji nivo družbene sprejemljivosti je raziskava zaznala znotraj 1500 m pasu. V tem pasu nekaj manj kot polovica vključenih v raziskavo nasprotuje izgradnji, 40 % jih ne nasprotuje ob soglasju skupnosti, medtem ko jih okoli 10 % ne nasprotuje izgradnji. Povsem nesprejemljiva je izgradnja za približno 35 prebivalcev znotraj 1500 m pasu, medtem ko je na ravni celotne občine ta delež bistveno nižji in znaša približno 20 %. Ostali respondenti so pripravljeni na pogajanja, kar kaže na raven družbene sprejemljivosti, ali pa umestitev celo podpirajo. 

V primeru referenduma bi bilo na podlagi raziskave izid težko napovedati, saj je populacija v občini glede vprašanja o umestitvi odlagališča trenutno polarizirana. Na ravni občine se je v času anketiranja rezultat nagibal h glasovanju za odlagališče, medtem ko bi znotraj 1500m pasu večina (približno 60%) odlagališče najverjetneje zavrnila.

Raziskava je še pokazala, da v povprečju pri večini prebivalcev občine Krško, predvsem pa pri prebivalcih znotraj 1500m pasu, primarni problem ni v družbeni sprejemljivosti umestitve odlagališča, temveč v pogajanjih glede kompenzacij oziroma nadomestil za sprejetje odlagališča v lokalno okolje.

Rezultati raziskave tudi kažejo, da javnost problematika odlagališča zelo zanima, da so o njej relativno dobro obveščeni in da postopke oziorma  procese odločanja v povprečju več ljudi ocenjuje kot legitimne, imajo o njih dovolj informacij, ter imajo možnost participacije. Izjema so respondenti 1500m pasu, ki ne verjamejo v možnost participacije pri širši problematiki upravljanja odlagališča.

Izkazalo pa se je tudi relativno nizko zaupanje do odgovornih institucij, kjer so zlasti nezaupljivi respondenti znotraj 1500m pasu, kjer večina prebivalcev izraža dvom v institucije, ki vodijo postopke (ARAO in občina), ozirma velik strah, da bodo prebivalci oguljufani.

Podrobneje o raziskavi v priponki. Krški svetniki o lokaciji odlagališča na jutrišnji občinski seji še ne bodo odločali, saj bodo do petka počakali na morebitno dopolnitev pobude za referendum na temo NSRAO (glej povezane članke).

raziskava_nsrao.doc

Prenesi