Bobo

KPK je namreč lani prejela prijavo zaradi neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja v postopku imenovanja direktorja Uradnega lista. Ugotovitve v omenjenem primeru je KPK sprejela že novembra lani, danes - po poteku roka za vložitev tožbe na upravno sodišče - pa jih je tudi javno objavila.

Kot navaja, je namreč nekdanji generalni sekretar LMŠ avgusta lani klical Prijovićevo in izrazil pričakovanje, da bo na razpisu za direktorja Uradnega lista izbran Igor Šoltes. S tem je po mnenju komisije izvajal nedopustne pritiske ter posegel v neodvisnost nadzornega sveta, ki je edini pristojen za imenovanje direktorja Uradnega lista.

Zanimala ga je časovnica kadrovskega postopka

Kralj je namreč po navedbah KPK Prijovićevi naročil imenovanje Šoltesa, želel je izvedeti časovnico kadrovskega postopka in kdaj bo seja nadzornega sveta ter zahteval poročanje o postopku še pred komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom. "Navedene zahteve ustrezajo definiciji nezakonitega oziroma neetičnega ravnanja, kot ga določa 24. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," so zapisali v KPK.

Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo Slovenskega državnega holdinga in družbe Hot Mobil, vpogledala v javno dostopne podatke ter opravila razgovore z obravnavano osebo in pričama.

Prijovičeva opisala potek telefonskega klicala in Kraljeve izjave označila za neprepričljive

Po razgovorih je KPK sledila izpovedbi Irene Prijovič, ki je bila, kot je zapisano v ugotovitvah, prepričljiva, saj je natančno opisala potek telefonskega klica in po končanem klicu tudi ustrezno ukrepala. Po drugi strani pa je KPK Kraljeve izjave ocenila kot neprepričljive, saj pred KPK ni želel pojasniti, v kakšno vlogi je klical Prijovićevo.

Kraljevo ravnanje tako po oceni KPK ne predstavlja ravnanja v skladu s pričakovano integriteto generalnega sekretarja stranke, od katerega se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje. Komisija še opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v kadrovskih postopkih.

Premier Marjan Šarec je sicer po razkritju zatrdil, da za klic ni vedel, Kralj pa je zaradi afere izgubil položaj v stranki. Policija pa v tem primeru ni potrdila sumov, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.