Arhiv Dolenjskega lista

V dvorani Zavoda Friderika Ireneje Barage so pretekli petek predstavili knjigo Jerneja Vrtovca Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije, ki je letos, ko obhajamo 25-letnico razglasitve samostojne države, izšla pri Založbi Mohorjeva družba.

Alojzij Šuštar (1920-2007), dolenjski rojak, rojen v vasi Grmada nad Trebnjem, je bil v odločilnih letih osamosvajanja in demokratizacije naše države ljubljanski nadškof in metropolit. Kot je bilo slišati na predstavitvi knjige in okrogli mizi, ki jo je zanimivo povezoval dr. Janez Grill, pa je kljub zelo pomembni vlogi neupravičeno ostal nekako pozabljen kot zaslužen za osamosvojitev Slovenije. Zato je knjiga Jerneja Vrtovca, poslanca NSi, še toliko bolj pomembna.

Preberite še ...

Turizem

Romarska pot, ki jo Hrvati ohranjajo že več kot 800 let

Vrtavec je je pred leti pod mentorstvom takratnega nadškofovega tajnika Toneta Jamnika o Šuštarju napisal diplomsko nalogo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prav Jamnik je Vrtavca spodbujal, da diplomo nadgradi in dopolni z arhivskim gradivom.

Tako se je tudi zgodilo in pričujoča knjiga ima tristo strani, v njej je bogato slikovno gradivo ter dragoceni dokumenti, ki dokazujejo, kako je Šuštar prvi v državi začel dialog z oblastjo in si prizadeval, da bi bili verujoči bolj sprejeti v družbi, prizadeval si je, da je božič postal državni praznik in dela prost dan, da je z božičnim voščilom lahko nagovoril Slovence po nacionalni televiziji, itd. Veliko je Šuštarjevo delo pri priznanju Slovenije v svetu, saj je bil ugledna osebnost, ki je imel odprta vrata marsikje po svetu, preko škofovskih konferenc večine evropskih držav, ZDA in Kanade. Odločilno vlogo pri priznanju Slovenije je imel prav Sveti sedež.

V knjigi uvodne besede pripeva Anton Jamnik, o življenjski poti nadškofa podrobno spregovori France M. Dolinar, poleg poglavja o vlogi nadškofa pri osamosvojitvi Slovenije pa so zanimiva tudi pričevanja o njem, med drugim Šuštarjeve sestre Slavke Kavčič, takratnega predsednika države in vlade, Milana Kučana in Lojzeta Peterleta, pa seveda škofovega tajnika Antona Jamnika, idr.

Kot je na predstavitvi knjige povedala Šuštarjeva dolgoletna osebna tajnica s. Mira Rožanc, je nadškof vse delal umirjeno, strpno, premišljeno, po korakih. Tudi avtor knjige Vrtavec, ki nadškofa Šuštarja osebno ni poznal, »sem ga pa preko vse dokumentacije in izjav, ki sem jih uporabil v knjigi uspel spoznati«, ga označuje kot velikega intelektualca, domoljuba, človeka odprtega dialoga, ki do nikogar ni koval zamer, ampak si je prizadeval za spravo, »zato bi bil danes nad Slovenijo razočaran,« je menil.

Lepih spominov na Šuštarja je bila tudi Vida Čadonič Špelič, ki je kot direktorica občinske uprave zastopala Mestno občino Novo mesto, je pa Šuštarja kot aktivna političarka v tedanji SKD osebno spoznala. Prav srečanje z njim po osamosvojitvi Slovenije in njegove besede: «Bodite pogumni, ni še vse končano«, so ji dale moči, da vztraja v politiki in tudi v prizadevanjih za prave krščanske vrednote. »On mi je dal poguma, da sem se pred kamerami kazala s križcem okrog vratu,« je dejala zbranim v Baragovem zavodu.

Ponosen na Šuštarja je tudi zgodovinar in angažiran javni delavec Marjan Zupančič iz Trebnjega, dolga leta zaposlen v Arhivu RS. Povedal je, da so o svojem rojaku Šuštarju v Trebnjem pripravili že dve razstavi, v prihodnjih letih pa bodo celovito in podrobno predstavili Šuštarjev odnos do domačega kraja. Po besedah Vrtovca tudi na RTV Slovenija menda načrtujejo dokumentarni film o našem dolenjskem rojaku, nadškofu Šuštarju, tako da njegov pomemben prispevek k osamosvojitvi Slovenije in njeni demokratizaciji ne bo pozabljen.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista