##IMAGE-3305524##

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki se je danes v vojašnici Novo mesto udeležila konference Zveze slovenskih častnikov, je častnicam in častnikom predavala o sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah ter o statusu veteranov. Izpolnjevanje nalog v tujini zahteva opremo, določeno raven usposobljenosti in podporo države, je dejala.Glede vprašanja letališča Cerklje ob Krki in njegovega širjenja je ministrica Jelušičeva dejala, da tam, kljub temu, da so se dela že začela, še niso rešili vseh vprašanj v zvezi z selitvijo nekaterih prebivalcev iz okoliških zaselkov.

Gre za stvari, ki se rešujejo vzporedno z gradnjo, za Slovensko vojsko pa je izjemnega pomena, ker je za projekt zagotovljen vložek zveze Nato.

Vsaka država članica Nata plačuje precejšnjo članarino, to pa je potrebno znati dobiti nazaj. Če nimaš projektov na lastnem terenu, gre potem ta denar bolj drugim državam, letališče Cerklje pa je tipičen projekt, na katerem bodo s strani Nata dobili precejšnja sredstva, ki jih bo potrebno dopolniti z lastnim denarjem, letališče pa bo moralo služiti namenu, vojaškemu in civilnemu.

Civilni del bodo morali zgraditi, vendar pa je na njegovo gradnjo nemogoče vplivati z vojaške strani, zato ministrica upa, da bodo Gospodarska zbornica in slovensko ter z njim lokalno gospodarstvo vlagalo v omenjeni prostor in v letališču v Cerkljah prepoznale logistično središče.

»Upam, da bodo v gospodarstvu dojeli, da delamo za skupen nacionalni interes in zato je pomembno govoriti o sodelovanju pri mednarodnih operacijah, kjer vidimo isti problem. Obrabne sile države niso namenjene samo nekemu ozkemu obrambnemu interesu, ampak jih je potrebno videti kot koristne za celotno družbo,« je dejala.

Po besedah ministrice Jelušičeve je potrebno pri sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah gledati z dveh plati. Pri njih gre za državno sodelovanje, pri katerem ni pomembna le vloga vojske, hkrati so v mednarodne operacije vključeni tudi policija, civilni strokovnjaki, slovensko gospodarstvo in ostali dejavniki.

Operacije morajo začeti razumeti kot skupen državni projekt, po drugi strani pa je potrebno poudariti pomen v tujini pridobljenega znanja, ki je po njeni sodbi za razvoj domače vojske ključnega pomena. Vojaki doma nimajo veliko priložnosti, da bi se urili ob tujih vojskah, se z njimi srečevali in preizkusili različne oblike dejavnosti. To lahko storijo le pri sodelovanju na tujih operacijah, tam pridobljeno znanje pa morajo znati prenesti domov, je dejala.

Pri tem prenosu je, tako Jelušičeva, izrednega pomena, da pri njem sodelujejo častniki, ki imajo v domačem prostoru zgodovinske izkušnje in niso več nujno povezani z aktivno vojsko.

Dotaknila se je tudi zmanjšanja državnega proračuna, ki bo po njeni oceni vplivalo na sodelovanje Slovenije na mirovnih misijah, ne bi pa smelo prizadeti varnosti slovenskih vojakinj in vojakov.

"Hkrati moram reči, da me resno skrbi, kako bi delovali v trenutku morebitne nesreče na mednarodni operaciji, ki bi zahtevala takojšnjo evakuacijo. V takih primerih bomo brez lastnih transportnih sredstev zelo težko delovali," je povedala in omenjeno dejstvo označila za negativno sporočilo za vse, ki jih pošiljajo na mednarodne operacije.

"Upam, da bo država razumela, da izpolnjevanje zunanjepolitičnih nalog zahteva določeno opremo, določeno raven usposobljenosti in njeno razumevanje. Če hočemo opraviti vse naloge, mora država slovenske vojakinje in vojake tudi podpreti," je povedala.

Glede statusa veteranov vojne za Slovenijo je menila, da je bilo glede njihovega standarda že veliko narejenega, za njegovo raven pa upa, da bo ostala na sedanji. V kriznem obdobju država povsod išče možnosti za varčevanje, zato se morajo pripraviti na vse vrste kriznih posegov, veterani pa morajo v času, ko se povečuje socialna stiska, razumeti, da je bistvo njihovega delovanja tudi v solidarnosti do ljudi, ki jih je kriza najbolj prizadela, je opozorila.

Poudarila je še, da zveza častnikov potrebuje podmladek, ob častnikih, ki prevladujejo, pa tudi častnice.

Dotaknila se je še pomena vojašnice Novo mesto. Kot je dejala, je prepričana, da je prihodnost razvoja mirovnih operacij povezana z ljudmi, ki so se izšolali v tamkajšnji vojašnici. V Novem mestu so nastanjeni inženirci, ki jih na mirovnih misijah pri zagotavljanju podpore prebivalstvu zelo potrebujejo, ker gre razvoj vedno bolj v smeri šolanja pripadnikov tujih vojsk, pa sta znanje in veščina, ki ju imajo v novomeški vojašnici, izjemnega pomena, je poudarila.

Skozi večjo podporo v mirovnih operacijah bodo uspeli vzpodbuditi tudi neke vrste preoblikovanje duha novomeške vojašnice, ki je pomembna tudi za podporo tujim vojskam, ki bi na slovenskem ozemlju morale nekaj časa bivati in se pripravljati za operacije v nekem drugem prostoru, je povzela ministrica Jelušičeva.