V zadnjem letu se je v odnosu do problematike romskih naselij na lokalni ravni marsikaj spremenilo na bolje, je po zadnjem sestanku strokovne skupine za reševanje tega vprašanja danes dejal njen predsednik Jernej Zupančič. Tako so občine, kjer je locirana približno polovica od 107. tovrstnih naselij, pripravljene vzpostaviti legalna stanja. K reševanju problema bodo morali sicer pristopiti tako državne kot lokalne oblasti ter lokalno prebivalstvo, pri čemer bo potrebna tudi aktivna udeležba samih Romov.

15. redna seja strokovne skupine, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor, je bila obenem zadnja, saj se ji je mandat iztekel. Ob tem so sprejeli sklep, da bi bilo smiselno razmisliti o nadaljevanju dela skupine v drugi obliki, o čemer pa bo nazadnje odločal okoljski minister Janez Podobnik.

Kot je pojasnil Zupančič, je skupina pripravila pregled, analizo in predloge za pristop k problematiki. Pomen rešitve tega vprašanja je po njegovem nenazadnje v možnosti večje integracije romske skupnosti, "ki je de iure postala narodna skupnost, de facto pa šele postaja takrat, ko izoblikuje svoje organizacije in svoje institucije".

Strokovna skupina je v letu dni k sodelovanju privabila različne strokovnjake in opravila okroglo mizo, posvetili pa so se tudi terenskemu delu v stiku z Romi in ostalim lokalnim prebivalstvom, je pojasnil Zupančič.

Na današnji seji so po poročanju STA obravnavali operacionalizacijo izbranega scenarija postopne strukturne prilagoditve naselij, kateri naj bi sledilo vzpostavljanje legalnih stanj. Kot je dejal Zupančič, gre za nadvse raznoliko problematiko, "zato je bilo izhodišče izbranega scenarija predvsem uporaba endogenih človeških, materialnih in prostorskih potencialov."

Strokovnjaki so identificirali pet oblik naselij; prva so večinoma urejena, vendar zlasti infrastrukturno niso vključena v naselbinski sistem RS. Potem so tu naselja, kjer je prišlo do večje ali manjše adaptacije obstoječe gradbene strukture in uveljavljanje legalnih stanj, občine pa bodo morale izvesti potrebne postopke. Pri teh korakih pa bodo morali sodelovati tudi Romi, je poudaril Zupančič.

Pri četrtem tipu naselij - gre za približno tretjino vseh - pa zaradi nepripravljenosti bodisi lastnikov zemljišč, bodisi občin ali Romov kratkoročno ne bo mogoče vzpostaviti legalnega stanja. Nazadnje pa imamo tudi okoli desetino naselij, kjer je zaradi naravnih razmer, npr. bližine vodnih virov, nesmiselno pričakovati, da bodo ta naselja tudi obstala.

Uspešnost rekonstrukcije romskih naselij in njihovo realno integriranje v slovenski naselbinski sistem je odvisen od več faktorjev, je prepričan Zupančič. Občine morajo narediti red in uveljaviti enotna merila, na drugi strani pa je potrebna aktivna participacija samih Romov, "ki morajo pripeljati do stabilnih stanj in s tem do nekega končnega konsenza," je dejal predsednik strokovne skupine. Potem so tu državni lastniki zemljišč, kjer se je za problematično izkazalo spreminjanje namembnosti tistih zemljišč, ki so bila dejansko že funkcionalno spremenjena. Pri zasebnih lastnikih pa Zupančič ugotavlja precejšnjo razliko v pripravljenosti oddaje terena med lastniki iz Prekmurja ter tistimi iz Dolenjske in Bele krajine. Svoje bi morala prispevati tudi država z razpisovanjem različnih projektov, s katerimi bi spodbujala partnerje na lokalni ravni.

"Zlasti v zadnjem letu se je odnos do romske problematike precej spremenil," je dejal Zupančič, delno zaradi tega, ker so občine po novem zakonu o prostorskem planiranju zavezane, da v roku dveh let pripravijo ustrezne prostorske plane. Sicer si ne delajo iluzij, da gre za hitro rešljivo problematiko. Zupančič kljub temu ocenjuje, da bi v roku desetih do petnajstih let lahko uredili večino romskih naselij.