J. A.

##IMAGE-3363720##

Novi predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, ki bo po odstopu ljubljanskega nadškofa Antona Stresa začasno vodil to nadškofijo, upa, da bo Sveti sedež čim prej našel novega nadškofa metropolita. Ob tem zagotavlja, da zaradi starosti in zdravstvenega stanja ni nobene možnosti, da bi ta položaj sam sprejel.

Glavan je dan po tem, ko sta dosedanji ljubljanski nadškof Stres in mariborski nadškof Marjan Turnšek sporočila, da se odpovedujeta svoji službi, spregovoril na novinarski konferenci. Kot je dejal, presenetljiva novica o odstopu nadškofov žalostno odmeva v cerkveni javnosti, toliko bolj, ker sta se pred dvema letoma že umaknila dva nadškofa.

Za tako majhno škofovsko konferenco je to po besedah Glavana velik duhovni pretres. Cerkev sicer stoji na trdnem temelju, na Kristusu, in je bistveno ne more omajati nobena zunanja sila, je dejal. A obenem dodal, da lahko taki dogodki vendarle komu omajajo vero in zaupanje.

Glavan je sicer za novico, da bo moral prevzeti administraturo ljubljanske nadškofije, izvedel le nekaj dni pred odstopom Stresa in Turnška, v sredo pa je prejel dekret o imenovanju za apostolskega administratorja. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) ga je že v sredo izvolila tudi za novega predsednika konference. Glavan priznava, da bo upravljanje vseh teh nalog zanj naporno, a upa, da nobeno od teh področij ne bo trpelo. Ljubljansko nadškofijo bo upravljal iz Novega mesta.

Upa tudi, da bo ljubljanska nadškofija v najkrajšem možnem času dobila nadškofa, ki bo pri polnih močeh in sposoben nositi breme nadškofovstva. Ob tem pa se boji, da marsikdo, ki ima potrebne sposobnosti, "iz strahu zaradi vseh dosedanjih odstopov, neke vrte linčanj, ne bo imel poguma sprejeti tega bremena".

Dogajanje, povezano z mariborsko nadškofijo, je po njegovih ocenah sad "nerazumljivega delovanja tudi skrivnostnih zlih sil, saj ga racionalno težko dojamemo in razumemo". "Zdi se, da je teža krize, odgovornosti in krivde za katastrofo v mariborski nadškofiji, ki je zelo kompleksna in zamotana, padla nepravično le na dve pleči," je izpostavil Glavan.

Med drugim je spomnil na to, da škofje rešujejo številne zadeve in pri tem zaupajo sodelavcem, "usodno pa je, če se izkaže, da vsi niso bili vredni zaupanja". Pojasnil je, da po cerkveni zakonodaji posledice napačnih odločitev duhovnikov in laikov padejo v glavnem na škofa.

Nadškofa Stres in Turnšek sta se morala namreč posloviti zaradi objektivne odgovornosti pri finančnem zlomu mariborske nadškofije. Podrobnih odgovorov glede te nadškofije danes ni bilo, ker SŠK in ljubljanska nadškofija za to nista pristojni, je pojasnil Generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec.

Je pa Glavan zavrnil nekatere navedbe v javnosti in zatrdil, da Cerkev na Slovenskem ni bogata, temveč večina slovenskih škofij, z izjemo ljubljanske, komaj životari. Mariborska nadškofija je po njegovih besedah "na beraški palici kot še nikdar v zgodovini", zato je iluzorno pričakovati, da bi malim delničarjem povrnila denar. A zagotavlja, da se v tej zgodbi nihče ni okoristil, temveč so ti milijoni evrov "v bankah in podjetjih, ki jih je država zaplenila".

Strehovec je opozoril, da je treba najprej ločiti dolg, vezan neposredno na mariborsko nadškofijo, ki znaša okoli 27 milijonov evrov, ter dolg, ki je vezan na Zvon Ena in Zvon Dve.

Pojasnil je, da v slovenski Cerkvi deluje več kot 800 pravnih oseb, ki po civilnem in cerkvenem pravu ne odgovarjajo za delovanje drugih cerkvenih pravnih oseb. Zato si je po besedah Strehovca težko predstavljati, da bi določena škofija ali župnija prodajala cerkve ali kapele zato, da bi pomagala odplačati dolg mariborske nadškofije.

Kot je dejal, je bila mariborska nadškofija eden od investitorjev v omenjena holdinga in je na koncu tudi največ izgubila oz. je "verjetno največja žrtev tega finančnega stanja".

Glavan je odgovoril tudi na vprašanja o upravljanju dvorca Goričane, ki je po mnenju nekaterih preveč razkošno opremljen. Med drugim je pojasnil, da je grad oddan v najem. Sam osebno pa da je bil proti temu, da bi se pri tem škofija angažira, kvečjemu, da bi to postalo središče škofovske konference.