flickr

Vsebuje informacije o tem, kdo so registrirani lobisti in kdo lahko nastopa kot neregistrirani lobist, poleg tega pa vključuje tudi primere dovoljenega in nedovoljenega vplivanja.

Ministrstvo za javno upravo je vodnik posredovalo vsem ministrstvom, vladnim službam in lokalnim skupnostim ter priporočilo njegovo objavo na spletnih straneh organov in siceršnjo čim širšo distribucijo in uporabo v okviru posameznega organa.

Na ministrstvu ugotavljajo, da je glede sistemske ureditve področja lobiranja Slovenija med bolj naprednimi državami, žal pa objavljeni podatki o lobističnih stikih kažejo, da je izvajanje zakona v praksi pomanjkljivo. Tudi študija Društva Integriteta - TI je pokazala, da lobiranci lobističnih stikov ne prijavljajo dosledno oz. se to pri nekaterih organih sploh ne izvaja.

Pri tem izpostavljajo, da je v zvezi z lobiranjem in prijavo lobističnih stikov pogosta napačna predstava o tem, kaj lobiranje je in s tem povezana negativna konotacija lobiranja kot takega.

"Lobiranje, ki se izvaja skladno z zakonom, je namreč povsem legitimna dejavnost, s katero dovoljeni interesi interesnih organizacij na formalen in transparenten način dostopajo do formalnih centrov odločanja v javnih zadevah. Lobiranje torej pomeni nejavne, vendar legitimne vplive na odločanje v zadevah javnega pomena," so še zapisali v sporočilu za javnost.