Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Zveza Romov Slovenije je letošnjo osrednjo prireditev ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprilu, pripravila v Kočevju. Prireditev so pripravili v sodelovanju s kočevskima romskima društvoma Romano ritmo (Romski ritem) in Romani rat (Romska kri), na njej so se z glasbenimi, pevskimi in plesnimi nastopi predstavili prekmurski in kočevski romski izvajalci, slavnostni govornik pa je bil predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Arhiv Dolenjskega lista

Bervar je opozoril, da zgolj pravni okvir in zakonodaja, na področju katerih je Slovenija v času po osamosvojitvi veliko naredila za izboljšanje položaja romske manjšine, ter strategije za izboljšanje položaja romske skupnosti niso dovolj.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

»Potrebno je aktivno sodelovanje vseh - od države in lokalnih skupnosti do Romov samih in seveda večinskega prebivalstva,« je dejal in dodal, da je razveseljivo, da tudi romska skupnost sama spoznava, da njihov položaj ne more biti odvisen le od pomoči države in dobre volje občin, temveč da morajo sami poskrbeti zase in se temu ustrezno organizirati.

Poudaril je, da je najboljše orožje v boju zoper diskriminacijo znanje, ter da bi zato morali skupaj razmisliti, kako pri mlajših generacijah romske skupnosti spodbuditi zanimanje za izobraževanje.

»Romska problematika je bila predolgo spravljena pod preprogo,« je povedal kočevski župan Vladimir Prebilič in dodal, da se na Kočevskem stanje na tem področju izboljšuje.

»Še nikoli ni bilo toliko romskih otrok v šoli, kot danes, tudi na srednješolski ravni,« je dejal, kot največjo težavo pa izpostavil iskanje lokacije, da bi učinkovito reševali stanovanjsko vprašanje Romov. Poudaril je, da je treba izhajati iz tega, da imamo vsi enake pravice in dolžnosti. »Zato se bo treba potruditi na obeh straneh. Tudi Romi se bodo morali prilagajati,« je dejal.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pa je dejal, da se boj za boljše življenje Romov, ki se je začel leta 1971, ko so Romi na konferenci v Londonu opozorili na svojo eksistenco, še vedno nadaljuje, vendar z drugačnimi metodami in pristopi.

»Romsko problematiko je treba najprej razumeti, potem tudi reševati,« je dejal in dodal, da ima občutek, da tisti, ki skušajo reševati romsko problematiko, te ne razumejo.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista