Ukrepi, ki naj bi končali begunsko krizo, dobivajo vedno bolj konkretno podobo. Kot kaže, bomo meje zaprli, ekonomske migrante vrnili, tiste, ki so se nakopičili v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, pa razselili po celotni EU. Države zunaj EU, ki bodo begunce pripravljene sprejeti, bomo nagradili.
»Schengen bo preživel le, če bodo zunanje meje zavarovane,« so bile prve besede luksemburškega ministra za migracije in zunanje zadeve Jeana Asselborna na zasedanju, na katerem EU odloča o tem, kako rešiti begunsko krizo.
Njegovo mnenje deli tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere: "Evropa brez zavarovanih zunanjih meja bo kmalu Evropa, polna preverjanja na notranjih mejah. Tega pa nočemo." Tako je jasno, da EU odreka gostoljubje migrantom.
Včeraj se je začel uresničevati načrt za premestitev 160.000 beguncev znotraj Unije: iz Italije je na Švedsko odšla skupina približno 16 Eritrejcev. Prva premestitev ima sicer simboličen pomen, a pomeni, da bodo Grčija, Italija in Madžarska lažje zadihale. Slovenija bo od 160.000 sprejela 1126 beguncev.
A po podatkih evropske agencije za zunanje meje Frontex je od januarja do avgusta v EU vstopilo več kot 500.000 migrantov in vsaj še toliko naj bi jih bilo na poti. Kot kaže, gostoljubja ne bo za vse.
Reuters
Reuters
