Dosmrtni zapor: Prazno besedičenje v kazenskem zakoniku
Okrožno sodišče na Ptuju je lani decembra z izrečeno kazensko sankcijo dosmrtnega zapora zaoralo ledino na tem področju. Kazen dosmrtnega zapora je v Sloveniji sicer uveljavljena od leta 2008, a v 13 letih do izreka sodbe ptujskega okrožnega sodišča v primeru Drevenšek še ni bila dosojena.
Možnost kazni dosmrtnega zapora določa 2. odstavek 46. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Sodišča ga lahko dosodijo za kazniva dejanja, ki jih je v Sloveniji malo verjetno ali nemogoče pričakovati, šlo bi za izredne razmere, kot je vojna, ko pa država in njeni organi tako ali tako peljejo po tirnicah nekega novega reda (spomnite se samo kaznovanj in ukrepov v obdobju korona epidemije in številnih s tem povezanih protipravnih postopkov).
Dosmrtni zapor bi v Sloveniji lahko dosodili nekomu, ki bi izvajal genocid, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo in agresijo. Seveda je možno, da bi v državi izbruhnila vojna, a primeri z balkanske vojne, ko so se vsa našteta grozodejstva res dogajala, niso bili nikoli pravično sankcionirani. V vojni zakoni ne veljajo, po njej pa še manj, kajne? Možnost, da bi zaradi naštetega kdo dobil dosmrtno, je minimalna.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
