Z nastankom mestnih državic v antični Grčiji je bilo nujno vzpostaviti tudi način vladanja, nekoga, ki bo odločal o vseh pomembnih vprašanjih in skrbel za red in dobrobit države. Ne sme pa to biti samo en človek, pri vsem morajo odločati ljudje. Tako je nastala prva demokratična institucija.

Ljudje so vedeli, da brez neke ureditve – zakonov ne more nič delovati, zato so soglasno demokratično izvolili politika Drakona. Bil je prvi v zgodovini, ki je dal zakone zapisati, do takrat je veljalo samo načelo ustnega prava. Ideja je bila dobra, vendar njegovi so bili njegovi zakoni preveč kruti, saj se je vsaka kazen končala s smrtno obsodbo.

Nasledil ga je Solon, pesnik in reformator. V njegovem času je bila velika nevarnost nemirov, kajti plemstvo je preveč izkoriščalo kmete in jih zasužnjevalo, če niso odplačali dolgov. Solon je odpravil krvno maščevanje, na veliko zmanjšal moč aristokracije, odplačal dolgove kmetom in  delno odpravil suženjstvo.

Za njim je prišel Klejston, državnik iz plemenite rodbine. Postavil je čvrste temelje atenske demokracije. Pri odločanju so lahko sodelovali vsi državljani, razen žensk in otrok, tujcev in sužnjev. Uvedel je ostrakizem – črepinjsko sodbo, glasovanje državljanov  o nepriljubljenosti politika tako, da so v črepinje zapisali njegovo ime. Če je določeni politik dobil največje število glasov, je bil za 10 let izgnan. Ravno tako je določil, da se uradnike izbira z žrebom, ne pa več po sorodstvu in dedovanju. To je bil resnično pravi preizkus demokracije. Mogoče bi morali vse to uvesti tudi pri nas in v ostalem svetu, vendar bi bilo težje, ker se tako oklepajo svojih stolčkov kakor da so zalepljeni.

Skozi stoletja se je ideja o demokraciji spreminjala, ali pa je sploh ni bilo. Včasih je bilo pozabljeno, da je demokracija vrednota, ki sloni na sodelovanju pri odločanju in odgovornosti z ljudstvom, da je to svoboda človekovih pravic in da vladavina prava ne sme biti nikdar zanemarjena. Demokracijo je nujno varovati, ščititi in to uspeva le ko ljudje sodelujejo, ogrožata pa jo strah, apatija, nestrpnost med ljudmi in slabe gospodarske razmere. Pandemija covida je pokazala kakšno je sodelovanje med ljudmi.

Združeni narodi so 15. september proglasili za mednarodni dan demokracije. Ta dan naj bi ozaveščali vse, kaj je demokracija in naj ne bi politične elite vsiljevale in izvažale svoje videnje demokracije po svetu. Ljudje smo že toliko civilizirani, da vemo kaj to pomeni, čeprav nam vsiljujejo svojo verzijo.

Ne pozabimo pomena demokratičnih vrednot in temeljnih elementov demokratičnega vladanja.