Ne, leta niso enako dolga, tudi če ne upoštevamo prehodnih. Kolikor starejši sem, toliko krajša so. Razdalja med eno in drugo penzijo pa je vedno enako dolga. In to zelo dolga. Božič je tu, takoj za njim silvestrovo in, evo ti ga na: navaditi se bo treba na novo letnico: 2011.

Še prej pa bo treba med drugim preživeti petardiado. Pokalo in bliskalo se bo, kot da se ponovno osamosvajamo. In največ mirnodobnega pokajočega arzenala bodo zmetali po tleh in spustili v zrak tisti, ki se najbolj pritožujejo nad tem, da bi morali v šolah plačevati malico. Da bi to nevarno in butasto početje popolnoma prepovedali, seveda ne bo šlo, kajti za vsem stojijo zaslužkarji. In največ se zasluži prav na človeški neumnosti. To, da vsako leto komu odtrga prste ali zmaliči obraz, je povsem nepomembno.

Ja, preživel sem nizke temperature. Verjemite, da veliko laže kot nizke udarce. Mladeniču, ki me pod izmišljenim imenom v komentarjih na moje kolumne vedno znova zmerja z režimskim človekom, bi rad povedal, da sem se doslej podpisal pod vsako svojo čečkanje z imenom in priimkom, pa naj je šlo za čas totalitarnega socializma ali parlamentarnega kapitalizma. Skrivači, ki si upajo kritizirati kvečjemu kak recept za divjačinski golaž, in še to pod psevdonimom, pa si ne morejo privoščiti niti tega, da bi jih katerikoli režim štel za svoje ... Oni so enostavno nepomembni, neprepoznavni strahopetci.

Preberite še ...

Dom

Odličen način, da znižate stroške za elektriko tudi do 80 odstotkov

Nekdaj je bil to čas špegavcev. Ljudi, ki jim je bila partija i oče i mati. Menda so se skrili za zavese katerega od stanovanj blizu cerkve in iz varnega zavetja opazovali in si zapisovali  ljudi, ki so šli k polnočnici. Menda so odnesli drugi dan poročilo na komite. Bojda so bili pohvaljeni. Dandanašnji več tega ne počnejo, ker so zasedli prve klopi v cerkvi in če si prvi, nikogar drugega ne moreš videti, se pravi, da če hočeš voditi ljudi, jim moraš vedno kazati, oprostite, rit.

Čudno, da zdaj, ko prašičje cviljenje preglasi celo najglasnejše nasprotnike vsega, kar ni po njihovo, ni prišlo nikomur na pamet, da bi poiskali in razglasili najprašiča RS. Kandidatov je veliko, manjka verjetno le politične volje in šestinštirideset glasov v parlamentu. Sicer pa počakajmo: pri Srbih se menda sami javijo bedaki, pri nas bi se to znalo zgoditi z najprašičem.