Arhiv Štajerskega Tednika

Do nastopa županske funkcije je bil Repič tehnični direktor podjetja Žipo Lenart, po izobrazbi je magister agronomskih znanosti. Kot dober poznavalec lokalne politike - vrsto let je bil občinski svetnik, aktiven pa tudi v krajevni organizaciji RK -, se v svojem začetnem obdobju županskega mandata ne postavlja „z okostnjaki iz omar“, ker je pred tem natančno poznal 'finančno zdravje' občine. Vedel je, da ima občina do leta 2030 1,5 milijona evrov dolgoročnih posojil in še okrog 430.000 evrov obveznosti do dobaviteljev. Letno znaša poplačilo glavnice in obresti 185.000 evrov, to pa ima za posledico manj sredstev za investicije. Tudi zato bodo poskušali biti uspešni na evropskih razpisih, kjer lahko računajo na 80-odstotno sofinanciranje projektov. Tako se sedaj ne izgovarja na to in ono, ampak želi s politiko, ki si jo je zastavil, narediti kar najboljše za Benedikt, da bo ta še prepoznavnejši v Sloveniji, še nadalje privlačen za nove občane in mlade družine kot doslej. V zadnjih dveh desetletjih se je namreč število občanov s 1900 povečalo na dobrih 2500.

„Benedikt se je v zadnjih dvajsetih letih zelo razvil. Škoda le, da se ni uresničil projekt Terme Benedikt.

Preberite več v Štajerskem Tedniku