Arhiv Štajerskega Tednika

Haloški bregi od ljudi zahtevajo pridne roke, ki se ne ustrašijo žuljev, barve, pridobljene od sonca, ter številnih ur ročnega dela v naravi, ki se v zadnjih nekaj desetletij ni bistveno spremenilo. Osrednji pripomoček za strme pašnike so še vedno grablje in kosilnice, ki terjajo človeško moč. A če je družina trdna, če je mišljenje enotno, se sicer težaško delo lahko preoblikuje tudi v veselo druženje. »Letošnje spravilo sena je bilo posebno, zbralo se je 25 mladih,« je ponosno dejala mama petih otrok, učiteljica, aktivna članica stoperških društev, gospodinja Ida Žunkovič. »Otroci so odrasli, tako da imamo sedaj resnično veliko rok, ki so voljne pomagati, pridružili so se še njihovi prijatelji in po končanem delu, popoldanskem kosilu, se je druženje raztegnilo pozno v noč,« je dodala. Vsaka pomoč na kmetiji je namreč dobrodošla. »Imamo več kot 60 glav goveda, ki je čez leto na pašnikih. Teh imamo skoraj 50 hektarjev, nekaj je naših, večina najetih, nekatere uporabljamo brezplačno, saj so ljudje veseli že, če nekdo čisti te brege. To tudi pomeni, da se ukvarjamo z ekološko rejo, navsezadnje so Stoperce že zaradi narave dela ekološke. Njivskih površin imamo slabe tri hektarje, od tega koruze zgolj za vzorec. Bolj zaradi kožuhanja v jeseni kot zaradi potrebe,« je pojasnil glava družine Boštjan Žunkovič. Ob kravah dojiljah in teletih imajo še šest posavskih konj, to je slovenska avtohtona hladnokrvna pasma, štiri ponije, ki se pasejo okoli podružnične šole v Stopercah, in nekaj kokoši. Kot omenjeno, so živali kmetije Žunkovič večino leta na paši. »Spomladi jih razvozimo, nato jih selimo med pašniki. Kako jih selimo? Na stari način. Nekdo izmed nas pojde pred čredo s kruhom ali vedrom žita, nekaj nas živino spremlja na koncu. Selitev imamo kar precej, predvsem zaradi majhnosti parcel. Sicer pa moška teleta prodamo za nadaljnje pitanje, ženska teleta odpeljemo v klavnico. Lastne predelave mesa še nimamo, se pa pogovarjamo o teh možnostih. Zagotovo bi bila takšna odločitev na dolgi rok pametna. V Halozah namreč trije en hektar kosimo pol dneva, v ravnini pa nekdo sedi na traktorju in v eni uri pokosi pet hektarjev. Na koncu pa je kilogram mesa ali liter mleka enako plačan,« je povedal Boštjan.

Preberite več v Štajerskem Tedniku