Profimedia

Medijske naslovnice v zadnjih dneh polnijo posnetki krvavega zatiranja protestov v Iranu in novice o ameriških "kolonialističnih" težnjah v Venezueli in na Grenladniji. Ravno zato se zdi, da se svet vrti samo okoli tistih konfliktov, ki v določenem medijskem ciklu najbolj prevladujejo. A v resnici sta Iran in Venezuela le najbolj osvetljena dela precej širše slike: od tihe, desetletja trajajoče državljanske vojne v Mjanmaru do vojne pred vrati Evrope v Ukrajini, od razdejanja Sudana do Gaze, Jemna, Afganistana in “nevidne” vojne proti kartelom v Mehiki.

Trgovcem uspelo že v preteklosti

Kaj se trenutno dogaja v Iranu in zakaj so ljudje jezni

Najdaljša državljanska vojna

Konflikt med različnimi etničnimi frakcijami v Mjanmaru se je začel leta 1948, ko je država pridobila neodvisnost od Združenega kraljestva. Od takrat se konflikt (sicer je intenzivnost skozi leta nihala) neprekinjeno nadaljuje, zaradi česar je to najdaljša državljanska vojna na svetu. Medtem ko se je konflikt med letoma 2011 in 2021 zaradi političnih reform na kratko umiril, je vojaški udar leta 2021 državo znova pahnil v nasilje. Neodvisna organizacija za monitoring oboroženih konfiktov ACLED ocenjuje, da je Mjanmar leta 2021 utrpel 11.000 žrtev, v prvih osmih mesecih leta 2022 pa več kot 13.000. Število žrtev se je med sredino leta 2024 in sredino leta 2025 povzpelo na več kot 15.000.

Vojna pred vrati Evrope

Čeprav se je rusko-ukrajinska vojna začela leta 2014 z rusko priključitvijo ukrajinskega Krimskega polotoka, so se razmere močno zaostrile z rusko invazijo na celinsko Ukrajino februarja 2022. Ocene žrtev zaradi vojne močno nihajo, saj so milijoni Ukrajincev ostali brez doma, poleg tega pa je Rusija iz Ukrajine deportirala na tisoče vojnih ujetnikov, med katerimi so tudi civilisti. ACLED ocenjuje, da je do leta 2025 življenje izgubilo več kot 200.000 ruskih vojakov in več kot 80.000 Ukrajincev, med katerimi so tudi civilne žrtve.

Prof

20.000 žrtev in 12 milijonov razseljenih

Vojna med sudanskimi oboroženimi silami (SAF) in silami RSF, ki se je začela aprila 2023, je postala eden najsmrtonosnejših konfliktov na svetu. ACLED je bilo med avgustom 2024 in avgustom 2025 ubitih približno 20.373 ljudi, veliko več smrtnih žrtev pa verjetno ni bilo prijavljenih. Boji so opustošili mesta, kot sta Kartum in El Fašer, razseljenih je bilo več kot 12 milijonov ljudi, zaradi napadov na bolnišnice in humanitarne konvoje pa po državi pustošita tudi bolezen in lakota. Varnostni svet Združenih narodov je večkrat obsodil grozodejstva, vključno z množičnimi poboji in spolnim nasiljem, med tem pa sudanska državljanska vojna vstopa v tretje leto.

Profimedia

Konflikt, ki mu ni videti konca

Konflikt med Izraelom in Palestino, ki se je oktobra 2023 močno zaostril, še naprej pustoši Gazo in dele Zahodnega brega. Po podatkih ACLED je bilo med avgustom 2024 in avgustom 2025 ubitih približno 21.417 ljudi, zaradi česar je to eden najsmrtonosnejših konfliktov na svetu. Boji, bombardiranja in humanitarne blokade so pustile več deset tisoč ranjenih in razseljenih, obsežna škoda na bolnišnicah, šolah in infrastrukturi pa je Združene narode pripeljala do tega, da so humanitarne razmere v Gazi označili za katastrofalne.

Profimedia

Ena najhujših humanitarnih kriz na svetu

Jemenska državljanska vojna se je začela septembra 2014, ko je oboroženo gibanje Hutijev prevzelo nadzor nad Sano, glavnim mestom in sedežem obstoječe vlade, ki jo vodi predsednik Abdrabbuh Mansur Hadi. Obe frakciji trdita, da sta uradni jemenski vladi. Savdska Arabija je v začetku leta 2015 posredovala v podporo Hadiju in vodila koalicijo azijskih in afriških držav, z obveščevalno in logistično podporo Združenih držav. ACLED je od začetka vojne naštel več kot 140.000 smrtnih žrtev, od tega skoraj 20.000 samo v letu 2020.

Vojaške vaje

Na Grenlandijo vojaki več evropskih držav, Macron sklical nujen sestanek

Od leta 2023 nasilje niha, vendar še vedno terja življenja. Med začetkom leta 2024 in sredino leta 2025 je bilo v obnovljenih spopadih in zračnih napadih ubitih več kot 1600 ljudi. Med pomembnimi incidenti sta ameriški zračni napad na naftni terminal Ras Isa, v katerem je bilo 17. aprila 2025 ubitih več kot 80 ljudi, in še en 28. aprila 2025, v katerem je bil napaden center za pridržanje migrantov v Saadi, pri čemer je bilo ubitih 68 pridržanih. Kljub občasnim premirjem ostaja jemenska humanitarna kriza med najhujšimi na svetu.

Vojna, na katero je zahod po umiku Američanov pozabil

Vojna v Afganistanu z večkratnimi prekinitvami ognja traja od leta 1978. Najnovejša faza se je začela leta 2001 in se je v glavnem vrtela okoli ameriških in zavezniških afganistanskih čet, ki so se borile proti talibanskim upornikom. Po podatkih ACLED je bilo samo v letu 2020 potrjenih 30.936 smrtnih žrtev. Po umik ZDA iz Afganistana leta 2021 so talibani takoj ponovno prevzeli nadzor nad državo, vojna med talibani in drugimi frakcijami, pa se nadaljuje. ACLED sicer težje ocenjuje najnovejše število žrtev, ki so povezane s konfliktom. Za leto 2024 so jih ocenili na nekaj več kot 760. 

Profimedia

Krvoločni karteli

Mehiška oblast bije nenehno vojno proti kartelom za trgovino z drogami. Ocenjuje se, da je vojna proti drogam od januarja 2006 do maja 2021 povzročila najmanj 350.000 smrtnih žrtev – več kot 72.000 ljudi pa je še vedno pogrešanih. Najnovejši podatki poročajo o 8.616 žrtvah med avgustom 2024 in avgustom 2025.