Kaj se trenutno dogaja v Iranu in zakaj so ljudje jezni
Iran pretresajo najhujši protesti po letu 2022. Ekonomski zlom, padec riala in represija oblasti so znova odprli vprašanje legitimnosti islamske republike.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Iranu se odvija najhujši val protestov po letu 2022, ki je iz demonstracij zaradi ekonomske nejevolje hitro prerasel v odprt politični spopad z vrhom islamske republike. Upor se je razplamtel v bazarskem oziroma trgovskem svetu, torej tistem, ki je pred skoraj pol stoletja pomagal zrušiti takratnega iranskega šaha in na oblast pripeljal versko fundamentalistično oblast.
Prvi protesti sicer segajo že v lanski december, ko je iranska valuta (rial) krepko zdrsnila, cene pa so postale tako nestabilne, da je številnim trgovcem, predvsem malim in srednjim grozili bankrot. Predvsem zaradi dvomov o tem, da bo oblast sposobna rešiti manjše podjetnike, se je začelo pojavljati vprašanje o legitimnosti trenutne oblasti. Ni nemogoče, da bi družbeni sloj, ki je oblasti pomagal zavladati, njeno obdobje na vrhu tudi podrl. Seveda pa se tudi tokrat najverjetneje ne bo zgodilo nič brez prelite krvi.
Oblast so zrušili že v preteklosti
Protesti so v večini držav nekaj povsem običajnega, velikokrat pa se oblast iz krempljev odgovornosti izvije brez hujših posledic. Zakaj bi potem bilo pri trenutnih iranskih demonstracijah karkoli drugače?
V revoluciji med letoma 1978 in 1979 je bil iranski bazar (družbeni sloj trgovcev) skupaj z duhovščino odgovoren za sunkovite družbene spremembe v tej državi. Trgovci so namreč imeli denar, mrežo poznanstev in velik vpliv, med tem ko je duhovščina družbenim spremembam dodala novo ideologijo in politično organizacijo. Organiziran prevrat je strmoglavil monarhijo in vzpostavil islamsko republiko. Povod v revolucijo je bil sila podoben temu, ki ga opazujemo januarja letos: avtokracija, zahodno vmešavanje v notranje zadeve, gospodarske težave in represija.
Konservativni preobrat
V praksi pa se je po letu 1979 začel konservativni preobrat. Ustanovili so se revolucionarni komiteji, ki so uveljavljali norme oblačenja in vedenja, oblast pa je začela vsiljevati islamske norme in vrednote. Čeprav je Teheran do tedaj veljal za moderno urbano prestolnico, kjer so predvsem ženske imele več pravic, pa je treba omeniti, da v tistem obdobju generalna iranska politika nikakor ni bila liberalna, ravno obratno.
Trenutna gospodarska kriza ob represiji oblasti nikakor ni nastala čez noč. Strokovnjaki kot enega ključnih razlogov za razpad ekonomije navajajo izstop ZDA iz jedrskega sporazuma leta 2018, obenem pa so se vrnile gospodarske sankcije, ki so se v nekaterih primerih celo zaostrile. Rezultat? Vse manjša kupna moč, vedno težji uvoz in nesorazmerne podražitve osnovnih življenjskih dobrin. Če dodamo še visoko inflacijo in strmoglavljenje riala, intenzivnost protestov nikakor ne preseneča.
Represija, cenzura in nasilje
Vedno ko protesti v Iranu eskalirajo, se sproži že dobro znano sosledje dogodkov: aretacije, nasilje in blokada komunikacij z zunanjim svetom. Reuters poroča, da so oblasti blokirale internet in telefonske linije, ob tem pa navaja tudi podatke o smrtnih žrtvah že v prvih dneh protestov.
Reuters je v torek poročal, da so protesti v Iranu doslej terjali kar 2000 smrtnih žrtev. Število vključuje tako civiliste kot predstavnike varnostnih sil, je ob tem povedal varnostni uradnik islamske republike. Po navedbah Reutersa se je prvič zgodilo, da so iranske oblasti priznale veliko število smrtnih žrtev protestov.
Dejstvo je tudi, da protestnega vala iz leta 2022 po smrti Mashe Amini oblasti nikoli ni uspelo v celoti zatreti, letošnjega pa lahko razumemo kot ponovno eskalacijo nezadovoljstva Irancev s trenutno oblastjo. Januarski protesti torej niso zgolj nezadovoljstvo s trenutnim gospodarskim stanjem v Iranu, ampak tudi upor nezakonitemu nasilju, sistemski represiji, cenzura in občutek, da država posega v vsako poro dnevnega življenja v Iranu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
