· Kultura

V majhnem kraju Liboje, ki so še pred stoletjem veljale za rudarsko in industrijsko naselje, ima godbeništvo dolgoletno tradicijo. Z njim je še danes povezana skoraj vsaka tamkajšnja družna. Libojski godbeniki s svojimi nastopi že 90 let spremljajo najrazličnejše dogodke in slavja v Savinjski dolini, vsako leto poskrbijo tudi za tradicionalno prvomajsko budnico in novoletni koncert. Cenjeni niso le na domačih odrih. Na tekmovanjih so za svoje uspehe osvojili že veliko priznanj, prav tako radi gostujejo po vsej državi in tudi tujini. Tudi ob letošnji častitljivi 90-letnici društva godbeniki pripravljajo nekaj posebnega. Svojo obletnico bodo najprej obeležili z izdajo obsežne knjige o prehojeni poti, na zadnji novembrski dan pa bodo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili vizualno in glasbeno koncertno poslastico.

· Kultura

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

· Kultura

Pevski zbor Društva upokojencev Središče ob Dravi je ob svojem začetku delovanja, leta 1996, štel več kot dvajset pevk in pevcev. Nekateri so odšli, drugi spet prišli. Ženski zbor omenjenega društva danes, po osemindvajsetih letih rednega delovanja, šteje trinajst članic. So različnih starosti, najstarejša pevka jih ima štiriinosemdeset, najmlajša, ki jim priskoči na pomoč, pa je po letih še mlada, saj se je nedolgo nazaj komaj omožila.

· Kultura

Za eno od zelo lično in elegantno opremljenih miz smo tako opazili legendo slovenske in seveda tudi svetovne košarke Gorana Dragića. Ob njem je bila njegova prelepa boljša polovica Greice Murphy … A kar nas je še najbolj presenetilo, je bilo to, da sta za isto mizo sedela dva od vodilnih mož Radia Aktual, urednik in voditelj Rudi Sieger ter kreativni direktor Marko Meglič. Ob kozarcih vrhunskega vina Mare Santo, katerega zgodbo je lastnik Rasto Tomažič z veseljem delil z gosti, je bilo ozračje sproščeno, a hkrati zavito v tančico skrivnosti. Jasno je bilo, da se na naslovu Ameriška 8 »nekaj kuha«.

· Portret tedna

Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. <a href="https://dolenjskilist.svet24.si/2024/11/09/295613/novice/posavje/slavnostna_seja_v_znamenju_zasluznih_obcanov_in_glasbe/" target="_blank">Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo<strong> Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin </strong>iz Boštanja</a>. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.

· MARTINOVANJE

<strong>KUD Straža</strong> in<strong> Društvo vinogradnikov Straža</strong> sta v dvorani straškega kulturnega doma organizirala tradicionalni Martinov koncert. Predstavili so se člani Veteranske godbe Straža in učenci Glasbene šole Lipičnik. Občinstvo je uvodoma poslušalo Uverturo 1821 Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo je zaigrala straška veteranska godba, zatem pa sta voditelja Rafaela in Robert Kren spregovorila o svetniku Martinu in predstavila nastopajoče. Veteranska godba Straža je pod taktirko Uroša Veglja zaigrala še skladbe Čebelice, Po Dunajski cesti in Vesel sem Ribnˊčan, zatem pa je nastopil Polk'n'roll trio iz Glasbene šole Lipičnik. Mladi dijaki Nik s harmoniko, Lovro z bas kitaro in Žiga s kitaro so zaigrali tri skladbe, med njimi je bila tudi Martinova polka.

· Kultura

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.