Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Številne kulturne ustanove bodo za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata.

Osrednja slovesnost bo v Vrbi, kjer so v petek odprli prenovljeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje.

Pirc Musar: Prava kultura uči, da človečnost ni samoumevna

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob današnjem kulturnem prazniku poudarila, da je človečnost moralna naloga našega časa, prav kultura pa uči, da človečnost ni samoumevna, temveč jo je treba vedno znova graditi z dialogom, solidarnostjo, spoštovanjem različnosti in zavračanjem nasilja.

Dodala je, da umetnost in kultura tudi opominjata, da brez sočutja in posluha za drugega ni napredka: »Skrb za kulturo je hkrati skrb za družbo kot celoto. Je vlaganje v prihodnost, kritično razmišljujoče posameznike, skupnost, ki zna misliti s svojo glavo in čutiti s svojim srcem.«

Jure Klobčar

»Slovenija je bogata z ustvarjalnimi ljudmi, raznolikimi kulturnimi izrazi in dediščino, na kar smo lahko ponosni. Naša dolžnost pa je, da to bogastvo varujemo, razvijamo in omogočimo njegovo dostopnost vsem,« je še izpostavila predsednica republike.

»Kultura je sila, ki je slovenski narod ohranjala tudi v časih, ko nismo imeli svoje države. Prešernova poezija ni bila le umetniški izraz, temveč jasna zahteva za dostojanstvo, svobodo in enakost, to pa so vrednote, ki so danes zapisane kot temelj naše države,« je še dodala predsednica republike.

Ob slovenskem kulturnem prazniku se je predsednica republike tudi zahvalila vsem, ki s svojim delom bogatijo kulturni prostor.

Golob: Kultura odpira prostor svobode, kritičnega mišljenja in dialoga

Predsednik vlade Robert Golob je ob kulturnem prazniku zapisal, da dediščina Franceta Prešerna ter številnih ustvarjalk in ustvarjalcev pred in za njim uči, da kultura odpira prostor svobode, kritičnega mišljenja in dialoga. Kultura nas povezuje in hkrati spodbuja, da razmišljamo, dvomimo in rastemo kot posamezniki in kot skupnost.

Le redki narodi na svetu se lahko pohvalijo, meni Golob, s takšno zavezanostjo kulturi, kot smo kulturi zavezani Slovenci. S kulturnim praznikom se poklonimo kulturi kot eni najtrdnejših vezi, ki so v stoletjih oblikovale slovenski narod. Kultura ni le prostor ustvarjalnosti, temveč je temelj naše identitete, jezika in zavedanja o tem, kdo smo.

France Prešeren je v Zdravljici zapisal verze, ki so postali jedro našega skupnega vrednotnega prostora: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.«

Primož Lavre

Ti verzi so jasno sporočilo o sožitju, spoštovanju in odgovornosti drug do drugega. Prav kultura nas je učila, da svoboda ni popolna brez solidarnosti in da skupnost obstaja le, če "dobro v srcih mislimo", kot je Prešeren zapisal drugje.

Ljubezen do domovine, kot jo je razumel France Prešeren, ni bila nikoli izključujoča. Temeljila je na spoštovanju jezika, kulture in skupnosti, ki verjame v človekovo dostojanstvo. Prav kultura je bila vedno tista vez, na kateri je slovenski narod zrasel, se ohranil in dozorel, je zapisal Golob.

Vrečko: Slovenija edina država na svetu, ki ima državni praznik, posvečen kulturi

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici izpostavila, da je kultura temelj družbe in ji je potrebno pozornost nameniti vse leto, tistim, ki kulturo ustvarjajo, pa zagotoviti dostojne pogoje za delo in plačilo.

»Ker kultura je vse, kar nas obdaja, osmišlja, bogati, da smo z njo obdani in se nas dotakne, ko poslušamo glasbo, gremo v knjižnico ali gledamo film. V poplavi dezinformacij pa so kritično mišljenje ter bralna in vizualna pismenost še kako pomembni, če želimo razumeti svet okoli sebe,« je izpostavila.

Katja Kodba / STA

Kultura je po njenih besedah tudi prostor solidarnosti, domišljije in dialoga ter krepi tako duševno zdravje kot demokracijo; je skupno dobro in »zato je naša odgovornost, da jo varujemo, razvijamo in omogočamo vsem«.

Današnji 8. februar je po njenih besedah tudi priložnost za razmislek o vlogi kulture v času negotovosti, pospešenih družbenih sprememb in krčenja prostora za kritično misel.

»Skozi umetniške prakse preteklosti in sedanjosti ne vstopamo le v kulturne ustanove, z njimi skušamo razumeti sebe, skupnost in svet, v katerem živimo,« je še dodala

Spomnila je tudi, da je Slovenija edina država na svetu, ki ima državni praznik, posvečen kulturi. Dela prost današnji dan pa je tudi priložnost za obisk preštevilnih brezplačnih kulturnih dogodkov po vsej državi.

Vse to po njenih besedah tudi kaže odnos slovenske države do kulture in umetnosti, predvsem pa, da je že vzpostavljen družbeni konsenz o pomembni vlogi kulture in umetnosti v naši zgodovini.