Lahko bo vsakemu pogledala v oči
Najboljša strelka in ena najboljših igralk v zgodovini slovenskega ženskega rokometa Ana Gros bo po tej sezoni pri 35 letih končala svojo rokometno pot
Velenjčanka, ki ima za sabo bogato klubsko in reprezentančno kariero, je podobno kot z odločitvama, da po OI v Parizu ne bo več igrala za reprezentanco in kariere ne bo končala pri Krimu, nekoliko presenetila tudi s slednjo. V zadnji sezoni je za Brest, kjer je igrala že med leti 2018 in 2021, v ligi prvakov zabila 19 zadetkov, pri čemer je zaradi zvina gležnja na tekmi s Podravko nekaj tekem tudi izpustila. Pogodbo s francosko ekipo je podpisala do leta 2027, a morda so bile tudi vse pogostejše zdravstvene težave razlog za njeno odločitev o koncu kariere aktivne rokometašice, je pa seveda tudi že v letih, ko mora resneje razmišljati o družini.
Nič drugega kot hvaležnost
»Od dneva 1 do leta 25 – nič drugega kot hvaležnost. Nikoli ni bila samo igra. Vsak trenutek, vsaka bitka, vsak spomin. Nepozabno. Vsako popotovanje ima svoj začetek in zgodbo, sestavljeno iz trenutkov, ki človeka oblikujejo v to, kar postane. Moja zgodba je bila spisana skozi rokomet, strast, čustva, solze, adrenalin, žrtvovanje, posvečenost in veselje. V 25 letih je bilo mojo ljubezen do tega športa nemogoče ubesediti. Rokomet mi je dal ogromno. Nepozabnih trenutkov, neprecenljivih lekcij in trenutkov, ki mi bodo ostali za vedno. Ampak tudi sama sem dala veliko tej igri,« je zapisala na družbenih omrežjih in pri tem ji lahko samo prikimamo.
Z Györom evropska prvakinja
»Večno bom hvaležna, da sem lahko živela kariero, o kakršni sem le sanjala, ko sem kot desetletnica v Rdečo dvorano v Velenju prišla na svoj prvi trening. Zdaj je prišel čas, da se to poglavje mojega življenja konča. Bilo je eno najlepših poglavij, hkrati eno najtežjih za zapreti. Hvaležna sem za vse, kar mi je prineslo, o tem bi lahko govorila ure,« je še zapisala nekdanja članica Olimpije in Krima, madžarskega velikana Györa, nemškega Thüringerja, ruskega CSKA in francoskih Metza in Bresta.
Z Györom je pred dvema letoma uresničila svoje klubske sanje in se razveselila naslova evropske klubske prvakinje. Že 2012 se je z istim klubom uvrstila v finale najprestižnejšega evropskega klubskega tekmovanja, kar je leta 2021 dosegla tudi z njenim sedanjim klubom Brestom, ko so po polfinalni zmagi nad Györom v finalu morale priznati premoč že propadlemu norveškemu Vipersu Kristiansandu. Letos Brestu kljub njeni malce zmanjšani vlogi spet zelo dobro kaže, saj vodi v svoji skupini lige prvakinj in tiha želja za še en naskok na vrh je gotovo prisotna. Lani si je to zaželela tudi s Krimom, a so se stvari žal obrnile v nasprotno smer.
Reprezentančni vrhunec OI v Parizu
Ana je velik pečat pustila tudi v slovenski reprezentanci, katere članica je bila skoraj 17 let in vrsto let tudi njena kapetanka. Zanjo je odigrala 159 tekem in zabila 767 zadetkov, po čimer je rekorderka. Ima ogromno zaslug za njene dosežke na evropskih in svetovnih prvenstvih, kjer si brez nje ekipe ni bilo mogoče predstavljati.
Posebej je v spominu ostala njena predstava proti poznejšim svetovnim prvakinjam iz Francije na SP 2017 v Nemčiji, ko jim je zabila devet zadetkov za zmago s 24:23. Prav zadetki z več kot desetih metrov so njena največja specialnost, ne nazadnje je bila dvakrat najboljša strelka francoskega prvenstva, ki ima kar veliko veljavo. Tudi zanjo je bil vrhunec njene reprezentančne kariere nastop na OI v Parizu, kjer ji je pripadla tudi čast, da je bila skupaj s kanuistom Benjaminom Savškom nosilka slovenske zastave na otvoritvi iger.
Hvaležna in prijazna sogovornica
Ano si bomo predstavniki sedme sile zapomnili tudi kot hvaležno in prijazno sogovornico, ki je vedno našla čas tudi za nas. V svojih izjavah in intervjujih je bila iskrena ter se trudila kar najbolj pristno odgovoriti na vsako vprašanje. Ko smo jo pred velikimi tekmovanji spraševali o pričakovanjih, je imela navado reči: »Zadovoljna bom, če si bomo ob koncu s soigralkami lahko pogledale v oči.« Čeprav ni šlo vedno vse po načrtih, so si to vselej lahko, vsekakor pa bo vsakomur lahko v oči vselej pogledala tudi sama.
