Dolenjski muzej ima v tem prazničnem mesecu še posebno priložnost za veselje in radost. Kot so sporočili, je namreč dr. Borut Križ danes prejel najvišjo nagrado Arheološkega društva Slovenije – nagrado za življenjsko delo.

Dr. Borut Križ je muzejski svetnik Dolenjskega muzeja, ki že od leta 1993 opravlja delo kustosa na oddelku za arheologijo. Kot eden glavnih pobudnikov je zaslužen za v začetku devetdesetih let 20.stoletja ustanovljene restavratorske delavnice v Novem mestu. Je vodja arheoloških izkopavanj na železnodobnih najdiščih v Novem mestu in okolici. Tako je pod njegovim vodstvom muzej postal bogatejši za več kot 10 tisoč arheoloških predmetov.

Dr. Borut Križ, poleg Novomeščanom najbolj poznanega arheološkega najdišča Kapiteljska njiva, redno sodeluje tudi pri arheoloških izkopavanjih na številnih drugih najdiščih na Dolenjskem in v tujini. Izpostaviti velja njegovo raziskavo župne cerkve v Šentjerneju, gomile Mačkovec pri Novem mestu, rimsko grobišče v Dragi, njegovo rekonstrukcijo dela obzidja železnodobne naselbine ter ureditev arheološke učne poti na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah in še kje, so v Dolenjskem muzeju zapisali v izjavi za javnost.

Skupaj s sodelavci je pripravil stalno arheološko razstavo Dolenjskega muzeja, Arheološka podoba Dolenjske, ki v mednarodnem merilu predstavlja zgled. Redno sodeluje tudi na mednarodnih sistematičnih raziskovanjih v Kaptolu pri Požegi na Hrvaškem. Tudi sicer je z arheoloških in z mestnim muzejem v Zagrebu sodeloval pri pripravi preglednih razstav. Razstave v njegovem avtorstvu ali soavtorstvu redno gostujejo v tujini. Deset let strokovno sodeluje s steklarskim centrom v Barnbachu.

Preberite še ...

Trendi · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Da je danes Novo mesto poznano pod imenom Mesto situl, gre zasluga prav tako dr. Križu, ki je uspel s svojim delom vzpostaviti to splošno poznano poimenovanje.

V Dolenjskem muzeju so izjemno ponosni na Križevo pestro bibliografijo, ki zajema tako strokovne kot tudi poljudne objave. Prvo samostojno monografijo je objavil leta 1997, zadnjo, svojo obsežno doktorsko disertacijo z naslovom Novo mesto VIII., Kapiteljska njiva, Način pokopavanja v starejši železni dobi, pa lani. Ob tem so izpostavili nekaj njegovih objav: monografije, posvečene posameznim gomilam in najdbam iz keltskega grobišča s Kapiteljske njive pod naslovom Carniola Archaeologica (2000, 2005, 2013); katalogi občasnih razstav Novo mesto pred Iliri (1995), Kapiteljska njiva (1998), Kelti v Novem mestu (2001), Steklo in jantar Novega mesta (2003), Draga – antično grobišče (2003), Jantar. Dragulji Baltika v Novem mestu (2017); monografije Odsevi prazgodovine v bronu (2012), Dežela situl (2008),… ter številne druge.

Vse njegove objave so izjemnega pomena za arheologijo, saj prikazujejo dragocenosti novomeške arheološke dediščine. Izšle so dvojezično, z visoko kakovostjo risanega in fotografiranega gradiva.

Dr. Borut Križ je član Slovenskega arheološkega društva, kjer je bil dolga leta v izvršnem odboru, zadnja leta pa je član komisije za dodeljevanje nagrad – tokrat je bil seveda izločen. Je tudi član Slovenskega muzejskega društva ter častni član hrvaškega arheološkega društva. Za svoje izjemno delo je prejel že vrsto priznanj znotraj Slovenskega arheološkega društva za posamezne projekte v letih 2002, 2013 in 2018, leta 2009 je prejel Valvasorjevo priznanje za razstavni projekt Stalna arheološka razstava – Arheološka podoba Dolenjske, tokrat pa je za svoje zasluge na področju arheologije prejel najvišje priznanje na področju arheologije, so še zapisali v Dolenjskem muzeju.