Kupite diskretno Barbaro ali močnega Mirsada?
Društvo Ključ je ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozorilo, da je ta pri nas še kako živa. Odprli so tudi dvodnevni ozaveščevalno-informativni center Trgovina z ljudmi, ki mimoidoče provokativno vabi k nakupu prisilnih prostitutk, migrantskih delavcev, prisilnih beračev in romskih nevest.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi je društvo Ključ na Cankarjevem nabrežju odprlo dvodnevni osveščevalno-informativni center Trgovina z ljudmi. Na tem mestu lahko vsak mimoidoči izve več o problematiki in se na lastne oči prepriča o nedopustnostni tega kriminalnega dejanja. Zvečer Društvo Ključ pripravlja tudi brezplačen koncert.
O problematiki trgovanja z ljudmi je spregovoril nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi na notranjem ministrstvu Sandi Čurin. "Trgovina z ljudmi v Evropi in Sloveniji je najpogosteje prepoznana skozi pojav izkoriščanja prisilne prostitucije. A raziskave in trendi v svetu govorijo o različnih oblikah izkoriščanja. Poleg prostitucije govorimo še o prisilnem delu, služabništvu, beračenju, tatvinah, preprodaji organov," pojasnjuje Čurin.
Opozoril je, da je razpon teh pojavnih oblik v veliki meri odvisen od povpraševanj na trgu. Kot je poudaril, gre za sodobno obliko suženjstva, ki posega v človekove pravice in dostojanstvo posameznikov, ki se znajdejo v spirali trgovanja.
V Sloveniji po njegovih navedbah zaznavamo trgovino z ljudmi za namen prisilne prostitucije in beračenja. Trend izkoriščanja oz. prisilnega dela je, kljub pomanjkanju statističnih podatkov, prisoten tudi pri nas. V letu 2011 je bilo tovrstnih kazenskih postopkov 15, leto kasneje 27, v letu 2013 znova 15 in v prvi polovici letošnjega leta šest, našteva Čurin.
Izpostavil je, da je trgovina z ljudmi v Sloveniji prepoznana, zato so ob evropskem dnevu aktivnosti medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri deluje Čurin, usmerjene v zmanjšanje povpraševanja po tovrstnih storitvah. To zadeva različne akterje, od delodajalcev in gospodarskih družb do uporabnikov storitev v spolni industriji ter raznih agencij in podobno, našteva Čurin.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je opozoril na izkoriščanje migrantskih delavcev, predvsem v gradbeništvu, s katerimi se ukvarjajo že več let. Te oblike izkoriščanja so danes mogoče malo bolj skrite, je dejal in dodal, da so danes najbolj na udaru delavci v avtoprevozništvu in gostinstvu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.