Arhiv NTRC

V Bosni in Hercegovini je bil kot vodja regijske ekipe Matej Gorišek. Kot pravi, so se pripadniki te ekipe pridružili državni enoti, v kateri so bili tudi reševalni psi. Skupaj so iskali pogrešane pod naplavinami. V dneh, ko je bila ekipa v Bosni in Hercegovini, so našli dve umrli osebi. Iskanje je bilo na terenu fizično. Če je kje obstajal sum, da je pod ruševinami ali naplavinami umrli, je bila aktivirana tamkajšnja lokalna ekipa s stroji, da so ta del še dodatno preiskali, nato je slovenska ekipa pomagala pri prenosu osebe do drugih iskalnih in reševalnih ekip.

Delo mora biti v takšnih situacijah zelo dobro organizirano. »Nikakor ne bi situacije v Bosni in Hercegovini na kakršenkoli način primerjal z lansko ujmo v Sloveniji,« pravi Gorišek. Ve, da je kaj takšnega neprimerno primerjati. »Posnetki, ki jih ljudje vidijo o tem, kaj se je dogajalo, so dovolj nazorni,« doda. A ker tovrstno delo, reševanje in poslanstvo pomoči vplivajo tudi na reševalce, je treba vedeti, da so ti visoko strokovno usposobljeni. V Bosni in Hercegovini je vsak pripadnik naših reševalnih ekip imel na voljo možnost pogovora tudi s psihološkim zaupnikom. »Vsak dan in po potrebi smo se tudi pogovarjali, saj pogovor pomeni veliko v takšnih situacijah in primerih, kadar kogarkoli iz ekipe situacija bremeni,« dodaja Gorišek.

Celoten prispevek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika