Danes 23-letni James Mclean je pri starosti 13 let med igro na gradu Greenan v Ayrshireu na Škotskem padel 34 metrov globoko.

Posledice so bile grozovite: izgubil je veliko krvi, utrpel hude poškodbe glave, pristanek pa mu je zdrobil kolena. Takrat so mu zdravniki odmerili le 10 odstotno možnost preživetja. Kot po čudežu pa je, ležeč na bolniški postelji, dvignil roko in s tem prepričal kirurge, da bo preživel operacijo.

In čeprav ima omejen vid, je delno paraliziran in epileptik, lahko danes – skoraj deset let po nesreči – spregovori o svojem pogumu. »Tistega dne se ne spominjam, zato se moram zanašati na pričevanja prič. Grad je le lučaj stran od mojega doma, zato smo se s prijatelji tam pogosto igrali,« je dejal James. »Ko grem danes mimo, razmišljam, kako daleč sem prišel in ne, kaj se je tam zgodilo.«

Dodaja še, da v času nesreče osebje bolnišnice sorodnikom ni prikrivalo slabih obetov. Ko so ga že hoteli odklopiti z aparatov za ohranjanje življenja, se je takrat najstnik na bolniški postelji skorajda po čudežu premaknil. Takrat so dejali, da če se je pripravljen boriti on, se bodo borili tudi sami. In so ga operirali – če ga ne bi, bi gotovo umrl. V komi je bil skoraj štiri tedne, glava pa mu je tako zelo otekla, da so mu morali za enajst tednov odstraniti polovico lobanje. Nato je v bolnišnici ostal še osem mesecev in postal pravi čudež.