Klobčič umora 59-letnega gostilničarja Franca Klinca, med prijatelji bolje znanega kot Branka, ki so ga 6. decembra našli mrtvega v njegovem lokalu na Ptuju, za umor pa je osumljen 52-letni moški iz okolice Ptuja, ki je zdaj v priporu, se je začel odvijati. Po podatkih policije je bila žrtev, kot smo že poročali, ustreljena, osumljeni je bil nekoč zaposlen na policiji, po neuradnih informacijah se je v priporu znašel 52-letni upokojeni policist Milan Volgemut iz Zabovcev v občini Markovci, ki so ga videli tudi na pogrebu pokojnika.

A ekipi časopisa Svet24 je o pokojniku uspelo izvedeti še več. Pogovarjali smo se z Marijo Mazi s Ptuja, ki je skoraj pol stoletja preživela kot natakarica v številnih gostinskih lokalih in je pokojnika dobro poznala, danes pa ima svoj lokal na vurberškem gradu. »O njegovi smrti je poročal lokalni radio. Mojo pozornost je pritegnila novica, da je umrl ptujski gostilničar. Sama prihajam iz bližnje Gorišnice, mladost pa sem pustila prav v ptujskih lokalih, zato ni čudno, da sem ob tej novici povsem obnemela. Branka smo vsi poznali kot dobrega človeka, ki ni nikomur storil nič žalega. Bil je tako priljubljen, da smo ga obiskovali v njegovem lokalu, kjer je kljub družini preživljal veliko svojega časa. Bil je poštenjak, ki se je rad šalil, rad je tudi pomagal ljudem,« je pojasnila Mazijeva. V njem ni bilo niti trohice hudobije, v gostinskem lokalu pa je vsakomur, ki ga je poznal, dobrodošlico izkazal s tem, da mu je 'častil rundo'. Deta center, kjer se je nazadnje ustalil, si je zgradil povsem sam, in to na mestu, kjer je bila nekoč gramozna jama, sogovornica pa se prav zato sprašuje, kdo mu je lahko storil kaj takega. Ljudje so ga enostavno imeli radi in prav zato so bili ob tragični novici še toliko bolj pretreseni. Ko ni bil v gostinskem lokalu, pa je bil znan kot garač, ki je z več kombajni in drugimi delovnimi stroji obdeloval večje kmetijske površine, pravi Mazijeva, in da je imel roke polne natiskov, kar le potrjuje njegovo delavnost.

Mazijevi bo ostal v spominu kot človek, ki si je vselej vzel čas za svoje prijatelje.

»Tudi ko je delal, je rekel, počakajte, pridem nekoliko pozneje. In je prišel ter se poveselil skupaj z nami,« pravi Mazijeva. Pri Klincu je nekaj časa delala njena nečakinja. Kot ji je dejala, je bil dober šef, ki ni zamujal s plačili. Pri njem so imeli malico, poskrbel je za prevoz. Če so se gostje zadržali v lokalu dlje časa, je natakarici rekel, da jo bo zamenjal, če želi domov. Mazijeva je zaključila, da denar pri njem nikoli ni bil težava. Spomni pa se anekdote izpred dobrih 20 let. »Ker je Branko denar pogosto skrival, sta nekoč na večjo količino naletela dva Ptujčana. V njegovem prodajnem centru sta kupila blazino za posteljo in na dnu našla okoli 2,5 milijona takratnih tolarjev. Denar sta mu želela vrniti, a ko sta mu dala vedeti, kaj sta našla, jima je polovico podaril.«