Profimedia

Lahko bi našteli kar nekaj primerov spletnih prevar, ki včasih uspejo, včasih pa tudi ne. Danes pogosto prodajamo različne stvari, ki jih morda ne potrebujemo več, a so še vedno uporabne. Od koles do pohištva, raznih športnih rekvizitov ali avtomobilskih gum in še bi lahko naštevali.

Prevara in dostava s hitro pošto

Kot nas je opozorila bralka, so lahko prevaranti precej prepričljivi. »Ker menjamo pohištvo in je staro še vedno v dobrem stanju, smo ga oglaševali na Facebook tržnici. Kmalu je prišlo sporočilo, da se ta in ta oseba zanima zanj, v kakšnem stanju je ponujeni izdelek in da bi ga kupili, a če bi ga lahko dostavili s hitro pošto, ker je doma iz malo bolj oddaljenega kraja. Komunikacija je potekala v zelo solidni slovenščini in zelo vljudno, a vendar sem imela občutek, kot da se ne pogovarjam z resničnim človekom, temveč z umetno inteligenco. Zato sem prekinila komunikacijo, a sem deset minut kasneje prejela novo sporočilo, s popolnoma enakim besedilom, le da od drugega 'človeka'. Potem pa so zazvonili vsi alarmi,« je opisala.

zajem zaslona

Neprevidnost jo je stala lepe vsote

Izvedeli smo za še en primer, ki je potekal zelo podobno, le da je tokrat oškodovanka res ostala brez denarja. Povedala je, da je s sogovornikom normalno komunicirala in celo posredovala svoje podatke, potem pa je po elektronski pošti prejela sporočilo, naj na strani hitre pošte, najpogosteje omenjajo DPD ali GLS, vnese še nekaj podatkov, da bo potencialni kupec lahko plačal izdelek. In takrat je prodajalec »pečen«.

zajem zaslona

V tem primeru so oškodovanki zelo hitro z bančnega računa ukradli denar. Ko je to opazila, je takoj poklicala svojo banko, a so le dejali, da ne morejo storiti ničesar, ker je podatke predala prostovoljno. Podobno so ji odgovorili na policiji.

Banka ni ukrepala, kriv je uporabnik sam

V tretjem primeru se je odvijalo po enakem scenariju, le da je bil petek, oškodovanec je podatke predal po 16. uri, ko pa je opazil, da nekaj le ni v redu, se mu na banki ni več oglasil nihče. Dvig denarja z njegovega računa takrat še ni bil opravljen in banka bi dejanje lahko blokirala, a očitno ni, in v ponedeljek zjutraj je denar izginil z njegovega računa. 

Profimedia

Na banki so reklamacijo zavrnili z argumentom hude malomarnosti. In po mnenju zveze potrošnikov celotno izgubo krije kar uporabnik, ki je podatke prostovoljno posredoval. Res pa je tudi, da smo pravno na tem področju še vedno zelo slabo zaščiteni.

Nezadostna zakonodaja

Obstaja sicer sodba višjega sodišča v Ljubljani, ki je v konkretnem primeru izreklo, da zgolj vpisovanja podatkov na lažno spletno stran ni mogoče šteti za hudo malomarnost. Za to bi lahko šlo kvečjemu, če bi bila lažna stran opazno drugačna od prave.

Odgovornost za spletne zlorabe naj bi po mnenju zveze potrošnikov nosili vsi tisti, ki jih lahko tako ali drugače preprečijo. »To pa niso in ne smejo biti le uporabniki, temveč tudi ustvarjalci spletnih storitev: banke, drugi ponudniki plačilnih storitev, telekomunikacijski operaterji, spletni iskalniki in trgovci, družbena omrežja. Za boj proti spletnim zlorabam želimo ustvariti okolje, v katerem vsi vpleteni prevzemajo odgovornost in finančne posledice,« so na svoji spletni strani še zapisali v ZPS.  

Škoda se meri v milijonih, pomaga jim umetna inteligenca

Lani je policija zabeležila skupno 2001 primer prijavljenih kaznivih dejanj spletne goljufije, škoda pa znaša skoraj 31 milijonov evrov. Največkrat je šlo za skoraj klasično »tatvino«, ko je kupec plačal izdelek, a ga nikoli ni prejel. Zelo veliko je tudi primerov prevar pri investicijskem vlaganju, ki povzročajo tudi največjo finančno škodo. Povprečno oškodovanje pri nakupovanju na spletu pa je lani znašalo 1300 evrov.

Na Si-Certu pravijo, da so spletnim goljufijam najbolj izpostavljeni uporabniki, ki so manj vešči sodobnih tehnologij. Vendar je žrtev spletne prevare lahko vsakdo.

Si-Cert, zajem zaslona

»Slovenščina za tuje napadalce ne predstavlja več nobene ovire. Napadalcem so na voljo različna orodja generativne umetne inteligence, s katerimi lahko napad naredijo veliko bolj prepričljiv, in to se dogaja čedalje pogosteje. Uporabniki lažje prepoznajo take prevare, če se zavedajo, česa so zmožna ta orodja. Če nas nekdo kontaktira z neobičajno željo ali zahtevo ali nam poskuša prodati nekaj zelo ugodnega, ali pa nam ponuja velike zaslužke brez tveganja, gre zelo verjetno za goljufijo. Kljub vse bolj prepričljivim goljufijam še vedno velja univerzalno pravilo, da če je nekaj prelepo, da bi bilo res, potem verjetno ni res,« opozarjajo na Si-Certu. 

Veliko ljudi brez digitalnih veščin

Sicer pri nas po podatkih Sursa 87 odstotkov ljudi uporablja internet vsak dan, 66 odstotkov teh pa so tako imenovani e-kupci, torej prodajajo ali kupujejo prek spleta. V EU medtem kar 44 odstotkov državljanov ne obvlada osnovnih digitalnih veščin, zato so idealna tarča za različne prevarante, ki dejansko nikoli ne spijo in se pospešeno posodabljajo, tudi s pomočjo umetne inteligence.