##IMAGE-2233920##

Vaščani v bližini Žabjaka v Novem mestu smo sklenili, po zadnjem dogodku 9. maja popoldan - požigu gum ter drugih nevarnih smeti, da obvestimo vsa pristojna državna telesa in javnost o naših nenehnih življenjskih problemih bivanja in življenja v bližini Romov.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Tako se glasi sporočilo sosedov romskega naselja Žabjak, ki so ga naslovili na uredništvo Lokalno.si in druge medije. Kot je povedal eden od ogorčenih sosedov in soavtor elektronske pošte Mark Česen, se s sežiganjem nevarnih odpadkov v svoji neposredni soseščini soočajo že vrsto let, a se kljub pritožbam nič ne spremeni na bolje. ''Vsakič, ko zagori, pokličemo policijo in gasilce. Vsi se sicer prijazno odzovejo in posredujejo v naselju, požar pač pogasijo. Mi pa redno nemočno opazujemo strupene dime nad našimi hišami, te saje se primejo naših oken, vse črno je na zelenjavi na vrtovih ipd. Opozorili smo na te težave že vse župane od Starca naprej, pa vse državne inšpekcije. Zgodilo se ni še nič in zato smo dogajanje posneli, da bi javnosti vsaj na nek način pokazali, v kako nemogočih razmerah živimo sosedje Žabjaka,'' je pripovedoval Česen.

Na spletnem portalu Youtube so pod vzdevkom 'vascaninm' objavili več posnetkov tovrstnih kurjenj, na katerih se vidi gost črn dim nad naseljem in gašenje gasilcev, posneli pa so tudi, kaj gori- v glavnem odpadki, predvsem odslužene avtomobilske pnevmatike. Njihove posnetke si lahko ogledate na tej povezavi, enega pa objavljamo spodaj tudi na Lokalno.si. Krajani so še zatrdili, da bodo sproti objavljali posnetke dogajanja v Žabjaku in tako dokazali, da njihove pritožbe niso izmišljene ali pretirane.

Podpisani (zaskrbljeni vaščani oz. Mark, Helena, Benjamin in Miha Česen in ostali krajani, Potočna vas, Muhaber in Bučna vas Novo mesto) so v enem od elektronskih sporočil še zapisali: Kako bi vi živeli vse poletje pri zaprtih oknih? Mi moramo. Zelo nas skrbi za naše otroke, saj zares živimo na pravem smetišču, kjer se strelja in počne prave norosti- živi Teksas. Sprašujemo se, kaj bi naredila občina in država z nami, če bi vsakodnevno zažigali toliko odpadkov. Strupen dim se vali proti našim hišam in naseljem. Noben pa nič. Koliko časa še? Nismo nestrpni, smo le zelo zaskrbljeni, ker nimamo nobene pravice za dostojno življenje! Prosimo vsak dan policijo, da nam pomaga. Prijazno priskočijo, res uslužno na pomoč, a kaj ko ne morejo nič ukrepati in največkrat pridejo šele, ko je že vse pogorelo. Ostale službe so zanič. Država žal ne obstaja, je ni. (...) Kako naj uživamo domačo hrano z vrta, s polja, kako naj sejemo in žanjemo? Kako naj krmimo živali z zastrupljeno krmo ? Torej ostane nam samo še, da vsemu svetu pokažemo na vsakodnevno početje. (...) No, če kdo misli, da pretiravamo, naj pride en teden k nam živeti. Naj na krožnik dobi z naših sadovnjakov ter vrtov z gumami ter plastiko kablov okajenih pridelkov - sadje, zelenjavo. Naj se obleče v smrdečo perilo in ponoči spi na grmadi.