##IMAGE-3042896##

Uršika zala je dobila posojila,
da si je v Italijo šla kupit nova oblačila.

Kupila je majice, hlače in pa gate,
da je nadomestila stare zaplate.

Vmes je skočila na smučišče,
kjer je bilo pravo koronsko gojišče.

Oprezala je za lepimi fanti
in zagledala moškega v čedni kravati.

Do njega v maski je stopila
in ga osladno ogovorila:

»Hej, korenjak, si za ples?

Mogoče skočiva še na kavo vmes …«

Nekaj časa sta se spogledovala
in naposled z maskama na obrazu zaplesala.

Vrtela sta se in vrtela,
kot da bi perutnice imela.

Plesala sta in plesala,
kot da bi le za to nastala.

Po dolgi uri sta obstala
in na obljubljeno kavo se podala.

Uršika v Slovenijo se je vrnila,
nevedoč da smrtonosno korono je staknila.

Čez nekaj dni kašljati in smrkati je začela,
toda umreti ni želela.

Nato pa prepustila se je usodi
in za vedno zaspala v temni sobi.