(Komentiramo) Markovski fašenk je dogajanje na vasi, med ljudmi, na dvoriščih
Čeprav sem Markovčanka in imamo pri nas doma fašenk radi, se o sagi, ki se dogaja v Markovcih, nisem imela namena oglasiti. Naj se reši, kot se bo, fašenka nam ne morejo vzeti, nekje se bo že nekaj dogajalo in tja bomo šli. A mi dogajanje ni dalo miru.
Debate okoli vprašanja sobotne povorke so vedno bolj vroče. Da bi obrnili traso v celoti, je zelo radikalna ideja trenutnega vodstva občine (župana). Po svoje ga razumem, da želi nekaj spremeniti. Po drugi strani pa še bolj razumem ljudi, tiste, ki jim fašenk veliko pomeni. Pred tremi desetletji, ko je skupina zanesenjakov vrnila fašenk na vas, med ljudi, na kmečka dvorišča, to ni bilo enostavno, saj je bil fašenk na vasi že skoraj v pozabi. Vsa tri desetletja je trasa markovskega fašenka enaka, skozi vasi Zabovci in Markovci. To sta vasi, kjer so se ljudje maskirali že dolgo nazaj v preteklosti in od tod tudi tradicionalni markovski pustni liki izvirajo, vključno s korantom. Vsi ti liki so svojemu okolju zvesti desetletja, prva leta pa so sploh fašenk v Markovcih „gor držali“.
Ko so fašenk prestavili na soboto, je postalo „noro“
Najprej je bil markovski fašenk ob nedeljah in je na nek način konkuriral ptujskemu karnevalu. Ker so bile na Ptuju lepše nagrade, karnevalske skupine v Markovce niso toliko prihajale. Ko se je termin fašenka v Markovcih prestavil na soboto, je ta doživel ekspanzijo. Vsi, res vsi, prihajajo v Markovce, številne etnografske in karnevalske skupine. Nastopajoči radi pridejo zaradi lepih doživetij. Nekomu, ki fašenka nima pod kožo, se to vse skupaj ne zdi nič posebnega. Za tiste, ki imajo fašenk radi, pa je markovski prava meka. Da je tako, poskrbijo tudi gostoljubni domačini ob trasi, kjer se maškarada sprehodi. Ni hiše, kjer pri cesti ne bi postavili mize, na njej pa vsem mimoidočim, maškarama in obiskovalcem, ponujali raznorazne dobrote. To delajo že 30 let, vsako leto znova z velikim veseljem in pričakovanjem. Duša markovskega fašenka je dogajanje, veseljačenje, obisk maškar na kmečkih dvoriščih, ki prinesejo dobre želje in voščijo obilno letino. Da to ne bi na vasi izumrlo, je Etnografsko društvo Markovci, ki ga je prizadevno vodil Martin Mikša, začelo z organizacijo fašenka. Vključili so šolo, tam je učence angažirala učiteljica Karolina Pičerko. Šola fašenku ostaja zvesta vsa leta, dejansko se tudi na ta način ohranja moč tega izročila.
Markovci niso mesto!
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
