##IMAGE-2571620##

Če verjamete ali ne, življenje je sestavljeno iz samih naključij. Ko se praktično že posloviš od delovnega mesta (pet ur pred upokojitvijo), te pokličejo in rečejo, da je v Gasilsko reševalnem centru v Novem mestu novinarska konferenca, na kateri se bo uradno poslovil poveljnik in strokovni vodja GRC NM Janez Gornik, ki se je po 28-letnem delu v tej ustanovi upokojil.

Zadnja uradna zadolžitev torej, upokojenec z upokojencem, v istem poslopju, kjer sva oba dočakala vstopnico za druženje s sivimi panterji. (V prijetni simbiozi radijci Studia D in gasilci v Ločni na istem naslovu drug drugemu delamo družbo od samega začetka. Radijskega, gasilci so bili tukaj prvi).

Ko Janeza Gornika pogledaš, se vprašaš: Zakaj pa tako mladi odhajajo v pokoj? Dobro izgleda, res (tega nisem zapisal zato, da bi mi ob prvem srečanju rekel: ''Ti tudi.''). Mogoče je vzrok v glasbi (igra pri pihalni godbi), v lagodnem delu zagotovo ni. Zamislite si skoraj tri desetletja bojev z ognjem, strašljivih prometnih nesreč ... Vse to pusti sledi, a Janez je utrjen. Pri reševanju ljudi in premoženja ni prostora za čustva. ''Vse sile je treba usmeriti v hitro in učinkovito pomoč,'' je rekel Janez Gornik, ki ga je na delovnem mestu zamenjal Janez Miklič, tudi gasilec po srcu in po duši. Sicer pa starejši Janez ne bo opustil svojih delovnih navad. Dejavnost bo samo preusmeril v prostovoljstvo, kjer bodo zagotovo veseli njegove pomoči.

Ko sva si ob slovesu zaželela vse dobro, sva si še rekla: ''Se še kaj vidiva in kakšno rečeva ... seveda, če bova imela čas ... ''

Jože Musa
(upokojenec, če tole berete popoldne)