Profimedia

Samostojno podjetništvo ostaja priljubljena oblika dela, vendar finančni prag za vstop ni nizek. Minimalni mesečni prispevki za polni s. p. v letu 2026 znašajo okoli 650 evrov, temu pa se pogosto pridružijo še davki in drugi stroški. Koliko torej danes v resnici stane podjetniška pot?

Prispevki so največji fiksni strošek

Kdor v Sloveniji odpre polni s. p., se zelo hitro sreča z realnostjo: prispevki za socialno varnost so obvezni in jih je treba plačevati vsak mesec, ne glede na to, ali podjetnik posluje z dobičkom ali izgubo. V letu 2026 minimalni mesečni prispevki za samozaposlene znašajo približno 648 evrov. Višina temelji na zakonsko določeni najnižji zavarovalni osnovi, ki je vezana na 60 odstotkov povprečne bruto plače preteklega leta, zato se znesek skoraj vsako leto nekoliko zviša.

Jure Klobčar / MPA

Če pogledamo strukturo, največji del predstavlja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša približno 370 evrov mesečno. Sledi prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki je okvirno okoli 200 evrov. Prispevek za starševsko varstvo znaša približno 3 evre, prispevek za zaposlovanje okoli 6 evrov, nov prispevek za dolgotrajno oskrbo pa približno 14 evrov mesečno. Skupaj torej pridemo do zneska tik pod 650 evrov, ki ga mora podjetnik poravnati do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Gospodarstvo

Nova pravila za normirance: konec sezonskega odpiranja in zapiranja s. p.

Začetniki imajo začasno olajšavo

Država poskuša prve korake podjetnikov nekoliko olajšati, zato imajo novoustanovljeni s. p.-ji v prvih dveh letih delno oprostitev prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Profimedia

V prvem letu se ta del prispevka zniža za polovico, v drugem letu za 30 odstotkov. To pomeni, da začetnik v letu 2026 prvi leto plačuje približno 460 evrov mesečnih prispevkov, drugo leto okoli 540 evrov, šele nato pa preide na polni znesek. Gre za pomembno razbremenitev na začetku, vendar je časovno omejena in je ni mogoče ponovno uveljavljati.

Popoldanski s. p.: bistveno nižji zneski

Povsem drugačna je slika pri tako imenovanem popoldanskem s. p., ki ga odprejo posamezniki, ki so že redno zaposleni za polni delovni čas. Ker so socialno zavarovani že iz delovnega razmerja, plačujejo le pavšalne prispevke.

V letu 2026 popoldanski s. p. mesečno stane približno 93 evrov. Ta znesek vključuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za mnoge je to bistveno dostopnejša oblika podjetništva, vendar prinaša tudi omejitve, saj je osnovna socialna varnost še vedno vezana na redno zaposlitev.

Prispevki niso edini strošek

Čeprav so prispevki največji fiksni izdatek, nikakor niso edini. Podjetnik mora računati tudi na dohodnino oziroma akontacijo dohodnine. Pri normiranem s. p. se davek obračuna po efektivni stopnji 4 odstotke od prihodkov do meje normiranih odhodkov, pri klasičnem s. p. pa je obdavčitev odvisna od dejanskega dobička in dohodninske lestvice.

Glas opozicije

Poleg študija tudi S.P. – Zakaj pa ne?

Poleg davkov se skoraj vsak podjetnik sreča še s stroški računovodstva. Pri enostavnem normiranem s. p. se cene običajno gibljejo približno med 40 in 80 evri mesečno, pri zahtevnejšem poslovanju pa lahko hitro presežejo 100 evrov.

Svoj del vzame tudi bančni račun za poslovanje. Poslovni računi pri bankah praviloma stanejo med približno 5 in 15 evrov na mesec, odvisno od paketa in banke. Marsikdo plačuje še dodatna digitalna orodja, spletno gostovanje, članarine ali najem prostora, kar skupni mesečni strošek še poveča.

Kolikšen je realen mesečni minimum

Če združimo najosnovnejše postavke, dobimo precej realno sliko. Polni s. p. v letu 2026 samo za prispevke odšteje okoli 650 evrov. Če dodamo še skromno računovodstvo in bančni račun, se mesečni fiksni strošek hitro približa ali preseže 700 evrov, še preden podjetnik plača dohodnino ali ustvari dobiček.

Sa. R.

Pri popoldanskem s. p. je vstop bistveno cenejši, saj osnovni mesečni strošek pogosto ostane pod 120 evri, vendar je tudi obseg pravic in poslovnih možnosti drugačen.

Svoboda ima svojo ceno

Samostojno podjetništvo v Sloveniji še vedno ponuja veliko fleksibilnosti in priložnosti, vendar številke kažejo, da prag za vstop ni zanemarljiv. Minimalni prispevki se zaradi rasti plač vsako leto zvišujejo, zato mora vsak, ki razmišlja o odprtju s. p., narediti trezen finančni izračun.

Drugorazredni

Več kot 14.000 samostojnih podjetnikov zaprlo s.p., nadomestilo za brezposelnost prejela le peščica

Biti sam svoj šef je lahko nagrajujoče, a že osnovni mesečni stroški jasno kažejo: podjetniška svoboda ima zelo konkreten cenik.