Kdo je naklonjen evropski vojski in preoblikovanju EU v konfederacijo?
Preverili smo, kako slovenske stranke pred volitvami ocenjujejo idejo o skupni evropski vojski in preoblikovanju Evropske unije v konfederacijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V uredništvu Svet24 smo preverili stališča političnih strank, ki so v javnomnenjski raziskavi, objavljeni 9. februarja 2026, ki jo je izvedla agencija Mediana za časnik Delo, zbrale več kot en odstotek podpore.
Politične akterje smo povprašali o skupni evropski vojski in preoblikovanju Evropske unije v smeri konfederacije.
Odgovore so nam posredovale stranke Gibanje Svoboda, Nova Slovenija, Piratska stranka, Demokrati, Resnica, Prerod, Mi socialisti, Levica, Socialni demokrati, Slovenska nacionalna stranka in Slovenska demokratska stranka, ki je odgovore poslala naknadno in smo jih vključili vključno z našo interpretacijo programa.
Skupna evropska vojska
Pri vprašanju o nadnacionalni vojski se mnenja političnega prostora močno razhajajo.
V Gibanju Svoboda pojasnjujejo, da geopolitična realnost in zmanjševanje odvisnosti od Združenih držav Amerike nedvomno krepita takšne ideje. Čeprav opozarjajo na izjemno težko doseganje konsenza vseh sedemindvajsetih držav, stranka Evropo vidi varno le ob skupnih obrambnih silah v okviru projekta evropske obrambe.
Idejo izrazito podpirajo v Novi Sloveniji. Predstavniki stranke poudarjajo, da državljani evropsko obrambno unijo danes potrebujejo bolj kot kadar koli prej. Zato evropsko vojsko razumejo kot najboljšo pot do strateške avtonomije in trajnega miru na starem kontinentu.
Pritrjujejo tudi v Piratski stranki. Tamkajšnji predstavniki verjamejo, da Evropska unija s svojimi vojaki, opremo in industrijskimi kapacitetami nosi ogromen potencial velesile. Ob tem izpostavljajo zgolj en pogoj, in sicer vzpostavitev primernih demokratičnih institucij za varen nadzor te tranzicije.
Stranka Demokrati projekt ocenjuje kot nujen ukrep za varnost. Takoj ob tem dodajajo zahtevo, naj Slovenija najprej okrepi lastno obrambno in varnostno sposobnost, hkrati pa opozarjajo, da ustanovitev takšne vojske odpira težka vprašanja o ohranjanju suverenosti, poveljevanju in financiranju sil.
Nasprotno mnenje zastopajo v stranki Resnica, kjer svarijo pred novo centralizacijo, stroški in tveganjem za vpletanje v tuje konflikte brez demokratičnega nadzora. Proučitev možnosti dopuščajo izključno v primeru, če se Nato ne obdrži in Združene države Amerike zapustijo evropski prostor.
Stranka Prerod trenutno skupne vojske ne vidi kot realne možnosti, vseeno pa močno zagovarja razvoj skupnih obrambnih zmogljivosti. Zato predlagajo organizacijo za višjo raven kolektivne obrambe, s pomočjo katere bi države nekatere kompleksne in drage zmogljivosti veliko bolj smiselno razvijale skupaj.
Ostro nasprotovanje izražajo Mi socialisti, ki idejo označujejo za povsem neizdelano in abstraktno. Ocenjujejo, da bi pri takšni ureditvi največjo moč v rokah ohranile največje države in pri odločanju o uporabi vojske skrbele izključno za interese evropskega kapitala.
Evropske vojske ne podpirajo niti v Levici. Namesto vojaške centralizacije in militarizacije predlagajo trajnostno samooskrbo in zaščito civilistov. Ob tem ponavljajo zahtevo po izstopu iz Nata ter oblikovanju lastne in avtonomne varnostne politike.
Socialni demokrati na drugi strani zagovarjajo nadaljevanje evropske integracije, kar neizogibno vključuje okrepljeno obrambno sodelovanje. Skupno delovanje po njihovi oceni prinaša večjo učinkovitost, manj podvajanja zmogljivosti in večjo strateško avtonomijo ter hkrati zagotavlja več demokratičnega nadzora nad uporabo sile.
V Slovenski nacionalni stranki vsakršno združeno vojsko in prenos obrambnih pristojnosti na Evropsko unijo kategorično zavračajo. Njihovi predstavniki poudarjajo, da mora Slovenija za vsako ceno obdržati polno suverenost nad lastno vojsko, poveljevanjem in orožjem.
Slovenska demokratska stranka pri vprašanju o skupni evropski vojski daje prednost obstoječim zavezništvom. V pisnem odzivu za naše uredništvo pojasnjujejo: »Zagovarjamo stališče, da države članice EU bistveno okrepijo svojo obrambno moč ter učinkovito povežejo kapacitete raziskav, razvoja in proizvodnje modernega orožja, zmogljivosti kibernetske varnosti in obrambe ter civilne zaščite.« Natančnejši vpogled v njihov uradni politični program to usmeritev v celoti potrjuje. V štiriinosemdeseti in devetindevetdeseti točki namreč stranka Slovensko vojsko opredeljuje kot temeljno institucijo nacionalne varnosti in izrecno podpira krepitev evropskega stebra znotraj zveze Nato. Iz programskih zavez izhaja, da dajejo prednost nacionalnim vojskam in obstoječemu zavezništvu, medtem ko se do ideje nadnacionalne evropske vojske izrecno ne opredeljujejo.
Evropska konfederacija in odločanje v EU
Gibanje Svoboda spominja na odločitev državljanov za vstop v unijo leta dvetisočštiri in izraža prepričanje, da novi geopolitični realnosti uspešno kljubuje le močna in enotna Evropska unija. Za dosego tega cilja predlagajo, naj se unija čim prej še bolj poveže, razširi in izboljša način odločanja.
V Novi Sloveniji nedvoumno zahtevajo hitrejše in učinkovitejše odločitve znotraj unije. V stranki odločno zagovarjajo odločanje s kvalificirano večino na področju zunanje in varnostne politike.
Piratska stranka na vprašanje o preoblikovanju Evropske unije v smeri konfederacije odgovarja izjemno kratko in pritrdilno z besedo: »Da.«
Demokrati preoblikovanje v konfederacijo ocenjujejo kot korak nazaj v razvoju in zahtevajo veliko več integracije. Zapisali so jasno pravilo, da bolj kot je Evropska unija močna, bolj je močna tudi Slovenija.
Stranka Resnica pojasnjuje nujnost preverjanja volje ljudstva. Pred morebitnim sodelovanjem Slovenije v konfederaciji bi namreč obvezno in dosledno izvedli referendum.
V stranki Prerod poudarjajo, da poimenovanje oblike povezovanja zanje ne predstavlja pomembnega dejavnika, saj vedno šteje predvsem vsebina. Povezovanje podpirajo pod pogojem ohranjanja notranje raznolikosti ter kulturnih in nacionalnih identitet, medtem ko evropskemu unitarizmu in topilnemu loncu odločno nasprotujejo.
Stranka Mi socialisti navaja, da z vsebino predloga niso seznanjeni in ga ne morejo neposredno komentirati. Na splošno pa pojasnjujejo podporo vsakršnemu povezovanju, ki šibi moč kapitala ter usmerja moči v krepitev dela, delavskih pravic in zmanjševanje obremenjevanja okolja.
Levica ocenjuje, da se mora Evropska unija nujno odmakniti od Združenih držav Amerike. V stranki močno zagovarjajo več Evrope, ki deluje v lastnem interesu in predvsem v korist svojih prebivalk in prebivalcev.
Socialni demokrati načeloma podpirajo razmislek o preoblikovanju unije v konfederativno ureditev. Poudarjajo pa, da morajo države institucionalne spremembe oblikovati izključno na podlagi soglasja vseh članic in da evropska prihodnost nikakor ne sme temeljiti na preglasovanju.
Slovenska nacionalna stranka podpira reformo v smer združenja suverenih držav z omejenim sodelovanjem, saj to po njihovem prepričanju prinaša manj centralizacije in veliko več nacionalne suverenosti. Unija naj ostane okvir za sodelovanje brez prenašanja ključnih pristojnosti na Bruselj, sicer odločno zagovarjajo izstop in ohlapnejšo asociacijo po vzoru organizacije EFTA (kjer so trenutno Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica).
Podobno zadržana ostaja Slovenska demokratska stranka pri vprašanju o preoblikovanju Evropske unije v konfederacijo. V uradnem odgovoru za naš časnik zapišejo: »Podpiramo tesnejše sodelovanje držav članic EU na najrazličnejših področjih. Vendar ne smemo pozabiti, da je EU nastala kot skupni trg, pri čemer so določene pristojnosti, kot je npr. šolstvo, izključno v pristojnosti urejanja posameznih držav članic. Tako menimo, da bo EU najmočnejša takrat, ko bo sicer imela enotna stališča glede vprašanj v skupni pristojnosti, vendar bo obenem spoštovala načelo suverenosti posameznih držav članic.« Njihovo politično vizijo dodatno pojasnjuje 98. točka strankinega programa, v kateri Evropsko unijo opisujejo strogo kot »prostovoljno združenje suverenih držav«. Ker se stranka dosledno zavzema za močno suverenost držav in ohranjanje nacionalnih pristojnosti, preoblikovanje unije pospremijo z zadržki, a se do njega ne opredelijo z jasno besedo da ali ne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
