Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zlati in diamantni maturanti Šolskega centra Velenje so s svojim znanjem, z vztrajnostjo in s predanim delom dosegli izjemen uspeh. Ker so lahko navdih tudi prihodnjim generacijam, smo jim zastavili nekaj vprašanj in izvedeli več o njihovi poti, izkušnjah, izzivih ter načrtih za prihodnost. Njihove zgodbe dokazujejo, da se trud, radovednost in vztrajnost vedno obrestujejo. V vsaki številki bomo predstavili nekaj letošnjih zlatih maturantov in z njimi delili njihove misli, spomine na šolska leta ter poglede na prihodnost.

Ves trud se je poplačal

Gimnazijec Luka Polak Rožič je naziv zlati maturant sprejel z velikim ponosom. Kot pravi, je to potrditev dolgoletnega dela, vztrajnosti in številnih ur, ki jih je posvetil učenju. »Občutek je odličen. Vesel sem, da se je ves moj trud poplačal, hkrati pa sem si dokazal, česa sem sposoben,« je povedal.

Ob tem poudarja, da uspeha ne bi dosegel brez podpore družine, prijateljev, sošolcev in profesorjev. »Naziv mi pomeni poplačilo vseh neprespanih noči in številnih ur, ki sem jih preživel pred knjigami. Je pokazatelj vsega mojega vloženega truda. K uspešnemu rezultatu je povečini prispevala podpora vseh okoli mene, predvsem moje družine, ki me je podpirala s spodbudnimi besedami, ter mojih prijateljev in sošolcev, ki so me zvlekli izpred knjig, da sem se v tem stresnem obdobju tudi malo sprostil.«

Najpomembneje je, da ne obupaš

»Predvsem sem se zelo veliko učil. Več ko sem se snovi naučil med letom, laže je bilo potem na koncu, ko je šlo zares. Veliko sem se pripravljal, če česa nisem razumel, sem vprašal katerega od sošolcev ali profesorjev. Vsi so bili takoj pripravljeni pomagati, če ne z odgovorom, pa z nasvetom ali kakšnih spodbudnim komentarjem. Moj nasvet za prihodnje generacije je, da vem, kako obremenjeni boste, vsi boste v stresu celo leto, vendar ne pustite, da vas stres in strah onemogočita. Imate prijatelje, sošolce, družino, ki vas bo spremljala in spodbujala, tako da pogumno in ‚ne popuščat‘.«

Največji izziv mu je predstavljal maturitetni esej iz slovenščine, saj je z njim začutil, da gre zares. »Najbolj ponosen pa sem na uspeh iz matematike, ki sem jo naredil s sedmico. To mi je pomenilo največji uspeh.« Na gimnazijska leta ima lepe spomine. Še posebej izpostavlja povezanost razreda, ki je skupaj doživljal tako uspehe kot izzive. Med najlepšimi trenutki ostajata ekskurzija na Irsko v prvem letniku in maturantski izlet v Španijo.

Jeseni bo študij nadaljeval na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za medicino se je odločil, ker ga že od nekdaj zanimata biologija in skrb za sočloveka, študij pa združuje obe področji.
Prihodnjim generacijam maturantov svetuje predvsem, naj ne obupajo. »Stres in težke preizkušnje so del poti, vendar vas prav te najbolj oblikujejo. Verjemite vase, ne bojte se prositi za pomoč in zaupajte ljudem, ki vas podpirajo. Ob tem pa ne pozabite, da srednja šola ni le učenje. S trdim delom in zaupanjem vase vam vse uspe. Svetoval bi tudi, da vse srednješolske poti ne posvetite šoli. Šola je seveda najpomembnejša, kljub temu pa ne pozabite uživati, družite se s prijatelji in ustvarjajte spomine, saj ta leta zelo hitro minejo.«

Naziv pomeni, da se je vredno potruditi

Zlati maturant Gimnazije Velenje je tudi Leon Pritržnik. Že skozi vsa gimnazijska leta je izstopal z izjemnimi uspehi na področju geografije – na državnih tekmovanjih je vsako leto osvojil zlato priznanje, dvakrat se je uvrstil na evropsko geografsko olimpijado, kjer je v šolskem letu 2024/25 osvojil prvo mesto, letos pa si je priboril še nastop na mednarodni geografski olimpijadi iGeo v Istanbulu. Poleg tekmovalnih uspehov je dejavno sodeloval tudi pri številnih šolskih projektih in prevzemal različne odgovornosti.
Ob novici, da je postal zlati maturant, ga je preplavil val čustev. »Občutek, ko izveš, da si postal zlati maturant in osvojil 32 točk, je težko opisati. Zagotovo sem najprej začutil neizmerno veselje, obenem pa se mi je od srca odvalil velik kamen, ki sem ga nosil zadnjih nekaj mesecev,« pove.

To, da je postal zlati maturant, mu pomeni zelo veliko, saj ta dosežek na neki način potrjuje, da se je bilo vredno truditi. »Zame to pomeni motivacijo za naprej in mi daje dodaten zagon za delo in učenje v prihodnosti. Za dosego tega rezultata so bili nedvomno potrebni močna volja, sodelovanje pri pouku in trdo delo v šoli in doma in pa tudi nekaj odrekanja ter precej živcev.«
Ker so se na maturo v šoli pripravljali že vse od začetka šolskega leta, se je sam začel učiti šele po prvomajskih počitnicah, bolj resno pa nekaj dni pred izpiti. »Vsak dijak ima svoj način učenja, ki mu najbolj ustreza, zato težko dam nasvet, ki bo vsakemu najbolj ustrezal. Zagotovo pa je res, da vsak gimnazijec s sprotnim delom in sodelovanjem pri pouku skozi štiri leta že podzavestno usvoji ogromno znanja, ki ga mora pred maturo le ponovno priklicati in obnoviti,« svetuje.
Med težje vsebine je uvrstil matematiko, zaradi obsega snovi, esej pri slovenščini zaradi nujne sposobnosti kritičnega razmišljanja in angleščino na višji ravni. »Najbolj ponosen pa sem zagotovo na odlično oceno pri nemščini, ki sem jo na maturi opravljal kot šesti predmet.«

Največ doprinese trdo in zagnano delo

»V času srednješolskega izobraževanja sem doživel ogromno lepih trenutkov in spoznal obilico čudovitih ljudi. Najbolj si bom zapomnil trenutke med odmori. Včasih se mi je zdelo, da v šolo hodimo samo zato, da se zabavamo med odmori in se vedno znova spomnimo neke neumne potegavščine. Dolgo mi bodo v spominu ostale vse ekskurzije v tujino, na katerih sem spoznal in videl veliko novega,« pripoveduje Leon.
Po najdaljših počitnicah pa je pred njim novo šolsko obdobje. »Oktobra bom začel s študijem farmacije na Univerzi v Ljubljani, to je pa tudi vse, kar zaenkrat vem o svoji prihodnosti. Želim si ostati in delati na tem področju, saj sem bil vedno bolj naravosloven tip človeka in me področje farmacije zelo zanima.«

Svojim naslednikom v srednješolskih klopeh svetuje: »Predstavljajte si, da ste že dosegli vse, kar ste si zadali. S takšno miselnostjo je potem zelo lahko dejansko uspeti in doseči svoje cilje. Obenem pa nikoli ne pozabite, kakšno moč ima trdo in zagnano delo. Tudi če se vam bo kdaj situacija zdela nesmiselna, se na koncu vedno vse poplača. Zelo pomembno pa je tudi, da se zavedate, da ni vse v šolskem uspehu. Treba se je družiti, hoditi ven in se zabavati.«

Najlepša potrditev je, da ves trud ni bil zaman

»Občutki so res fantastični. Predvsem čutim veliko olajšanje, da je to obdobje uspešno za mano, in ponos, da se je ves vloženi trud na koncu obrestoval. Lepo je videti, ko za večletno delo, vztrajanje in »sekiranje« dobiš tako lepo potrditev, da ni bilo vse zaman,« je ob čestitkah za naziv zlatega maturanta dejal Aljaž Rotovnik, dijak Elektro in računalniške šole.

Naziv mu pomeni potrditev, da je na pravi poti, ter lepo popotnico za naprej. Pri rezultatih ni bilo nikakršne ‚čarovnije‘. »Tudi ko se mi ni dalo učiti in ko ni bilo volje, sem si samo rekel: ‚Glej, to se naučiš, da ti bo kasneje laže.‘ Največ so k temu pripomogli odlični profesorji in profesorice, ki so me veliko naučili, mi pomagali in me spodbujali k višjim rezultatom. Posebna zahvala gre pa seveda družini, moji punci in prijateljem, ki so mi ves čas dajali dodatno motivacijo.«

Na pomoč je priskočila umetna inteligenca

Na maturo se je začel pripravljati tri dni po koncu pouka, torej le štiri dni pred prvim izpitom iz slovenščine. »Najprej sem ves trud vložil v slovenščino, kasneje pa sem moral hkrati kombinirati mehatroniko in matematiko, saj so se mi v istem tednu pokrivali ustni zagovori in pisni izpiti. Bilo je izjemno napeto in stresno – upam si trditi, da je bil to daleč najbolj stresen del celotne srednje šole. Pri učenju mi je bila v veliko pomoč UI, saj zna snov razložiti na zelo preprost način in hitro preveriti odgovore. Največ pa sem odnesel z reševanjem maturitetnih pol iz prejšnjih let – nekatere naloge so si bile precej podobne, čeprav se je vedno našla tudi kakšna, ki sem jo videl prvič.«

Največ preglavic mu je delala mehatronika. Gre za izjemno širok predmet, ki združuje strojništvo, elektrotehniko in informatiko – od robotike, programskih jezikov in kodiranja do hidravlike, pnevmatike ter obdelave materialov. »Ker sem sredi drugega letnika ugotovil, da me najbolj privlači elektrotehnika, mi je največji izziv predstavljalo prav strojništvo. Ko sem odprl kakšno novo maturitetno polo, so bila notri pogosto vprašanja in trditve, ki sem jih slišal prvič v življenju in jih pri pouku nismo niti omenili, saj je na tem področju nemogoče obvladati prav vse. Čeprav sem po duši bolj teoretik in na ustnem delu nisem imel težav, v svoje znanje na pisnem delu nisem bil niti malo prepričan. A na koncu se je izkazalo, da sem maturo opravil z odliko! Najbolj sem ponosen prav na to, da sem kljub velikemu pritisku in negotovosti ostal miren ter v ključnem trenutku pokazal vse svoje znanje.«

Dragoceni spomini na učenje in druženje

Svojo srednješolsko pot Aljaž ocenjuje kot izjemno lepo, a tudi polno vzponov in padcev. Pogosto je bilo stresno, naporno in utrujajoče, a na koncu se je celoten trud resnično izplačal. V spominu pa mu, kot pravi, zagotovo ne bodo ostale ure učenja, ampak tisti najbolj družabni in ustvarjalni trenutki: odmori med poukom, razredne ure, potovanja med projektnimi tedni in praktično delo pri četrtem predmetu poklicne mature (izdelava izdelka). »Najbolj dragoceni spomini pa ostajajo maturantski izlet, ekskurzije in pa močna prijateljstva, ki so se izoblikovala v vseh teh štirih letih.«

Aljaž bo študij nadaljeval na Mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Seveda pa si je pred tem vzel nekaj časa za zasluženi oddih in bo poletne mesece izkoristil tudi za študentsko delo in pripravo na novo poglavje jeseni.
Pa še nasvet za dijake: »Svetoval bi jim, naj predvsem najdejo pravo ravnotežje. Šola je seveda izjemno pomembna, ampak ne smejo pozabiti na druženje, hobije, morda iskanje ljubezni in na stvari, ki jih res radi počnejo. Vse to ti namreč daje tisti nujno potrebni odklop od šolskih obveznosti in ti napolni baterije.«

Ponosen, da je zlati maturant

Kian Ladič, dijak Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, je letošnjo maturo opravil z odliko in se uvrstil med zlate maturante. Ob tem pravi, da je na dosežek izjemno ponosen, saj je rezultat večletnega dela, vztrajnosti in discipline. »Počaščen sem, da lahko rečem, da sem zlati maturant. Ta naziv mi pomeni potrditev, da se je ves trud, ki sem ga vložil v šolo, resnično izplačal. Za tem uspehom stojita predvsem veliko dela in disciplina,« pove.
Na maturo se je pripravljal postopoma, kar priporoča tudi prihodnjim generacijam dijakov. »Učil sem se sproti, zato je bilo obdobje mature precej lažje. Zaradi strnjenega urnika izpitov se je težko učinkovito pripravljati zadnji trenutek, zato svetujem, da se znanje gradi skozi celotno šolsko leto.«
Največji izziv mu je predstavljal strokovni predmet, saj združuje vse strokovne vsebine, pridobljene med šolanjem. »Prav strokovni predmet je bil zame najzahtevnejši, ker zajema znanje več predmetov. Najbolj pa sem ponosen na to, da sem se na maturo dobro pripravil in dosegel zastavljeni cilj.«

Ob šoli ne pozabite na prijatelje

Srednješolska leta bo ohranil v lepem spominu, predvsem zaradi ljudi, ki jih je spoznal. »Menim, da so srednješolska leta ena najlepših v življenju. Najbolj mi bodo ostala v spominu druženja s prijatelji in sošolci.« Čeprav velikih načrtov za prihodnost še nima, ga najbolj zanima področje strojništva. »Želim ostati tako uspešen, kot sem bil do zdaj. Najbolj me zanimata strojništvo in reševanje problemov, ki lahko prispevajo k boljšemu svetu.« Mlajšim dijakom svetuje, naj bodo vztrajni, a naj ob šolskih obveznostih ne pozabijo na medsebojne odnose. »Priporočam veliko discipline, hkrati pa naj ne pozabijo na druženje s prijatelji in sošolci. Tudi to je pomemben del srednješolskih let.« Svojo generacijo opisuje kot povezano, zato verjame, da bodo stike ohranili tudi po končanem šolanju. »Mislim, da smo kot generacija zelo povezani in da bomo zagotovo ostali v stiku. Moja srednješolska izkušnja je bila nepozabna.«