Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Plavajoče sončne elektrarne (PSE) so ena od možnosti za povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Omogočajo proizvodnjo električne energije brez dodatnega zavzemanja kopenskega prostora. To je pomembno predvsem tam, kjer so zemljišča omejena, varovana ali že zelo obremenjena. Vodnih površin ne smemo razumeti kot nekoristen prostor. Jezera so živi in kompleksni ekosistemi, v katerih potekajo naravni procesi, hkrati pa so pomembna za oskrbo z vodo, rekreacijo, turizem, ribištvo, doživljanje narave in lokalno identiteto. Pri odločanju je zato nujna celovita presoja koristi, tveganj in sprejemljivosti v prostoru.

Pomen PSE v energetskem prehodu

Pri umeščanju PSE je ključno uskladiti energetske koristi z varstvom vodnih ekosistemov, pokrajinskih vrednot in obstoječih rab jezer. PSE lahko zmanjšajo pritisk na kopenski prostor in omogočijo večnamensko rabo umetnih ali že spremenjenih vodnih teles. Možen pozitiven učinek je zmanjšanje izhlapevanja, vendar je odvisen od podnebja, vetra, velikosti vodnega telesa, deleža pokritosti in načina sidranja (Sterner idr. 2020; Montenegro-Díaz idr. 2025).

Hkrati poseg ni okoljsko nevtralen, saj senčenje lahko vpliva na svetlobne razmere, temperaturo vode, prosojnost, vodne organizme, koncentracijo raztopljenega kisika in (ob)vodne habitate (U.S. EPA 2016; Montenegro-Díaz idr. 2025).
Pri presoji primernosti lokacije ne zadoščajo samo tehnično-ekonomska merila, kot so osončenost, površina, bližina elektroenergetskega omrežja in pričakovana proizvodnja električne energije. Enako pomembni so okoljski in družbeni kriteriji. Najprej je treba upoštevati tip vodnega telesa. Umetna, industrijska, degradirana ali tehnično že spremenjena vodna telesa so praviloma primernejša, medtem ko so naravna, gorska in turistično pomembna jezera bolj občutljiva. Drugi kriterij je predviden delež pokritosti/zasenčenja vodne površine, saj večja pokritost pomeni večji vpliv na svetlobo, temperaturo, rabo jezera in njegovo vizualno podobo. Sprejemljiv obseg mora biti določen za vsako jezero posebej glede na globino, pretok, biotsko vrednost in obstoječe rabe.

Kriteriji za umeščanje PSE

Pomembni so kakovost vode, globina, nihanje gladine, pretok ter habitatna in vrstna vrednost območja. Posebej občutljiva so plitva jezera, plitvine, obrežni pasovi, drstišča, gnezdišča in območja visoke biotske raznovrstnosti. Če so prisotne zavarovane vrste ali pomembni habitati, mora imeti varstvo narave prednost pred energetsko rabo (Schallenberg idr. 2013; Ebner 2024).

Upoštevati je treba tudi morebitno rekreacijsko in turistično uporabnost, vizualni učinek, lastništvo, odziv javnosti in skladnost z razvojnimi cilji prostora. Jezera imajo za ljudi tudi kulturni pomen, saj predstavljajo mir, lepoto, spomine, pripadnost in čisti stik z naravo.

Poseg PSE lahko sproži odpor tudi takrat, ko neposredni okoljski vplivi niso zelo izraziti (Reynaud in Lanzanova 2015; Šmid Hribar idr. 2021). Na ekonomskem področju so prednosti proizvodnja obnovljive energije, možnost samooskrbe in raba manj izkoriščenih površin, slabosti pa visoki začetni stroški, zahtevno vzdrževanje in stroški priključitve.

Okoljske prednosti so raba degradiranih vodnih teles, manjši pritisk na kopenska zemljišča in možnost spremljanja kakovosti vode. Okoljska tveganja lahko pomenijo senčenje, spremembe kisikovih in temperaturnih razmer, izguba habitatov ter skupni vplivi na jezerski ekosistem. Družbeni vidik vključuje možnosti vključevanja skupnosti, izobraževalne vsebine in lokalni razvoj, hkrati pa tudi vizualne spremembe, omejitve rekreacije, nasprotovanje javnosti ter zmanjšanje estetske in pokrajinske vrednosti jezera.

Pomen monitoringa in prilagodljivega upravljanja

Pomemben del odgovornega načrtovanja je monitoring. Pred posegom je treba določiti izhodiščno stanje, med obratovanjem pa spremljati temperaturo vode, raztopljeni kisik, prosojnost, hranila, biotske kazalce, stanje habitatov in spremembe v rabi prostora. Če se pokažejo negativni vplivi, morajo biti možni omilitveni ukrepi, na primer zmanjšanje pokrite površine, premik naprave, prilagoditev sidranja ali sprememba načina vzdrževanja (Montenegro-Díaz idr. 2025; Ebner 2024).

Na podlagi navedenega ugotavljamo, da so PSE lahko pomemben vir obnovljive energije. Njihovo umeščanje je primernejše na umetnih, degradiranih ali tehnično spremenjenih vodnih telesih kot na naravnih jezerih z visoko ekološko, rekreacijsko ali pokrajinsko vrednostjo. Pri odločanju je treba poleg okoljskih in energetskih meril posebej upoštevati tudi družbeno-kulturni pomen jezer. Za ljudi niso pomembna le zaradi neposredne uporabe, temveč tudi kot čutni prostor miru, doživljanja narave, spominov in pripadnosti.

Poseg lahko sproži nasprotovanje tudi ob manjših okoljskih vplivih, če ga skupnost razume kot izgubo domače pokrajine ali kot odločitev brez zadostnega vključevanja. Te vrednosti je teže izmeriti, vendar so pomemben del jezerskega prostora, zato je umeščanje PSE zahteven proces, ker gre za usklajevanje ekonomsko-energetskih ciljev z varstvom narave, celotne pokrajine in pomena jezer za ljudi.

SWOT pristop analizira prednosti, slabosti, možnosti in tveganja pri umeščanju PSE ter pokaže, da mora biti pri odločanju hkrati vključeno ekonomsko, okoljsko in družbeno vrednotenje posega.