Marko Vindiš

Opisali so stanje haloškega vinogradništva in uničevanje kulturne krajine tudi z izbiro zakupnikov vinogradniških površin v državni lasti, katerih primarni cilj ni pridelava grozdja, temveč subvencije.

Na zadnji seji ptujske območne izpostave KGZS je vinogradnik Stanislav Brodnjak izpostavil zakupnika vinogradov Permakultuni inštitut Maribor, ki v Halozah uvaja nove prakse obdelave površin. Slednji vinogradniške in druge površine obdelujejo v skladu s permakulturnimi smernicami, je povedal direktor inštituta Matej Kline in pojasnil, da je njihov cilj trajnostno kmetijstvo, kjer na isti površini pridelujejo raznovrstno hrano, namesto fitofarmacevtskih sredstev pa uporabljajo naravne metode.

Številni, predvsem večji haloški vinogradniki pa njihov ekološki način dela razumejo zgolj kot učinkovit poslovni model minimalne obdelave z mulčenjem za pridobitev subvencij. Obenem jih skrbi tudi rumenica, ki naj bi se širila iz teh vinogradov.

Z ministrstva pa na pozive in skrbi Haložanov odgovarjajo: »Permakulturni pristopi sami po sebi niso negativni, saj temeljijo na sonaravni rabi tal, povečanju biodiverzitete in dolgoročni rodovitnosti. V določenih primerih lahko predstavljajo del rešitve za degradirana ali ekonomsko manj vzdržna območja.«

Dodali so, da inšpekcijske službe redno obiskujejo Permakulturni inštitut in da »kršitev ni zaznati, sklad o njih doslej ni bil obveščen. Registrirano imajo ekološko pridelavo in v tem duhu zemljišča tudi obdelujejo.« Ob tem so spomnili, da se je v zadnjih petih letih na 90 odstotkov razpisanih zemljišč na območju Haloz prijavil le Permakulturni inštitut Maribor, ostalih interesentov ni bilo.

»Velik igralec na tem področju je vsekakor Ptujska klet, ki pa v zadnjem času ni pokazala pravega interesa, da bi se stanje izboljšalo.«

Pravila brez vsebine

Več v Štajerskem tedniku