arhiv DL; D.S.

To pomeni 4,8 odstotno brezposelnost, kar je primerljivo z državnim nivojem (4,5-odstotna brezposelnost).

Po besedah vodje sevniške območne službe ZRSZ Polone Mirt je bilo registriranih brezposelnih za 13,2 odstotka manj kot novembra 2024. »Medletno se je brezposelnost na državni ravni najbolj znižala prav na Območni službi Sevnica,« je dejala. Kot pravi, se neposredno zaposljiv kader praviloma zelo hitro zaposli, večji izziv predstavljajo brezposelne osebe z različnimi zaposlitvenimi ovirami.

Zavod RS za zaposlovanje, OS Sevnica

Več kot polovica dolgotrajno brezposelnih

Kot je pojasnila Mirtova, gre za zahtevno strukturo brezposelnih, pri kateri so ključni omejitveni dejavniki nizka izobrazba (osnovnošolska ali manj), takih je skoraj 44 odstotkov. Dobrih 35 odstotkov brezposelnih je starih 50 let ali več, četrtina je iskalcev prve zaposlitve, skoraj 20 odstotni delež brezposelnih pa je invalidov, za katere izrazito primanjkuje delovnih mest.

»Izmed vseh je skoraj 52 odstotkov dolgotrajno brezposelnih z zdravstvenimi ali drugimi kompleksnimi ovirami, ki zahtevajo medinstitucionalni pristop in osebe ovirajo pri uspešnem nastopu na trgu dela,« je dejala.

Najbolj iščejo čistilce, vzgojitelje, učitelje ...

Od januarja do konca novembra so delodajalci območni služni sporočili nekaj več kot 5000 prostih delovnih mest. Največ povpraševanja je bilo po čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, vzgojiteljih, delavcih za preprosta gradbena dela, učiteljih, prodajalcih, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, voznikih tovornjakov, natakarjih …

Zavod RS za zaposlovanje, OE Sevnica

Ker domačega kadra primanjkuje, so delodajalci, zlasti na področju kmetijstva (za sezonska dela) pa tudi gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prevoza in gostinskih dejavnosti, tudi letos iskali delavce v tujini. Območna služba je tako do konca novembra izdala 577 delovnih dovoljenj in 753 soglasij za delo in bivanje, kar je skoraj šest odstotkov manj kot lani. Največ dovoljenj je bilo še vedno izdanih za delavce iz Bosne in Hercegovine, sledijo Nepal, Srbija in Kosovo.

Mirtova ob tem izpostavlja napoved kariernega dogodka Kam in kako – izberi poklic, ki bo 16. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prireditev, na kateri se bodo predstavili številni delodajalci ter številne ustanove s področja kariernega svetovanja in usposabljanja, naj bi pomagala pri premišljeni karierni odločitvi.

Pesimizem v industriji

Ob tem je Darko Gorišek, direktor GZS Posavske gospodarske zbornice Krško, predstavil pričakovanja gospodarstva za prihodnje leto, ki pa niso najbolj optimistična. Gre za rezultate evropske ankete Eurochambers 2026, v kateri je sodelovalo okoli 450 slovenskih podjetij, med njimi tudi posavska.

Arhiv DL

Že četrto leto zapored so pričakovanja slovenske industrije pesimistična, nekoliko boljše je razpoloženje v storitvenem sektorju, je dejal Gorišek. Pesimizem je najbolj prisoten med mikro in majhnimi podjetji, nekoliko manj med velikimi in srednjimi. »Najbolj jih skrbijo rast stroškov dela, administrativne ovire in rast cen energentov pa tudi pomanjkanje usposobljenega kadra,« pravi.

Večina slovenskih podjetij pričakuje zmanjšanje prodaje na domačem trgu glede na letošnje leto, nekoliko manjši padec pričakujejo na tujih trgih. Zlasti v industriji je pričakovati nekoliko »zadržane« investicijske aktivnosti, po Goriškovih besedah predvsem zaradi težav s pridobivanji gradbenih dovoljenj, kar je po njegovih besedah posledica predvsem administrativnih ovir.

Petina napovedala rast zaposlovanja

Kar se zaposlovanja tiče, pa so pričakovanja »previdno optimistična«, pravi. Dobrih 20 odstotkov podjetjih je napovedalo rast zaposlovanja, 16 odstotkov zmanjšanje števila zaposlenih, pri ostalih pa naj se številke ne bi spreminjale. »Glavnina podjetij, tudi v Posavju, tako še vedno ohranja vsa delovna mesta,« pravi Gorišek.

»Približno tretjina posavskih podjetij, med njimi so vsa velika in srednja podjetja, je napovedala boljše poslovno leto, pri tretjini podjetij, zlasti iz predelovalne dejavnosti, ki tudi največ zaposluje, ne pričakujejo bistvenih sprememb, preostala tretjina pa pričakuje slabše poslovanje glede na letošnje leto.«

Predlog ukrepov za razvoj gospodarstva

Da bi Slovenijo do leta 2035 spet pripeljali ob bok najrazvitejših evropskim državam, je GZS pripravila predlog ukrepov za pospešen razvoj slovenskega gospodarstva pod imenom »Made in Slovenia 2035«.

Program temelji na osmih ključnih gospodarskih področjih: elektroindustrija in pametne tovarne, trajnostna mobilnost, farmacija in biotehnologija, logistika in gradbeništvo, industrija materialov in krožno gospodarstvo, kmetijstvo in proizvodnja živil in pijač, lesnopredelovalna panoga ter informacijsko-komunikacijska tehnologija.

»Te panoge bi za seboj potegnile tudi ostale. Že danes zaposlujejo več kot 60 odstotkov vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu in realizirajo več kot 60 odst vseh investicij. So najbolj izvozno usmerjene, ustvarijo skoraj 70 odstotkov celotne prodaje in 50 odstotkov vseh čistih prihodkov,« še pravi Gorišek.

Več kot 19 milijard evrov naložb

Do leta 2035 bi po programu GZS slovensko gospodarstvo izvedlo več kot 19 milijard novih investicij, pri čemer bi tri četrtine potrebnih sredstev zagotovila podjetja sama, preostalo četrtino pa državni oziroma evropski proračun. S tem bi zagotovili ohranjanje 55.000 delovnih mest, ki bi v nasprotnem primeru do leta 2035 izginila, BDP pa bi se v tem času (glede na leto 2024) povečal za 48 odstotkov.

Da bi vse to dosegli, GZS predlaga 88 ukrepov, največ na področjih davčnega okolja, dostopa do financiranja, kadrov, učinkovitosti države, znanosti in inovacij, konkurenčnih cen energije.

Ob tem je GZS pripravila tudi Manifest za Slovenijo, v katerem predlaga »zaveze za slovensko družbo, s pomočjo katerih bomo do leta 2035 Slovenijo razvili v samozavestno državo z visokimi ambicijami«.