I. V., arhiv DL

##IMAGE-3537296##

 Dolenjski muzej na muzejskem vrtu v Novem mestu drevi ob 18. uri začenja prireditev Praznik situl, s katero želi poudariti in predstaviti bogato dolenjsko arheološko dediščino, predvsem pa Novo mesto kot evropsko najdišče z do zdaj največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami oziroma situlami. Pričakujejo do tisoč obiskovalcev.

Program Praznika situl bo potekal med 18. uro in polnočjo. Za vstop na prizorišče ne bodo zaračunali vstopnine. Prireditev bodo v primeru slabega vremena odpovedali. Praznik situl bodo začeli s tržnico in prikazom starodavnih obrti in obrtnih izdelkov ter jima dodali pridih prazgodovinske kulinarike in napitkov. Pripravili bodo delavnico prazgodovinske kuhinje in izbor knezovih vojščakov s tekmovanjem v metu sulice ter lokostrelstvu, osrednji program pa začeli ob 19. uri.

Po nagovorih in predstavitvi prazgodovinskega dogajanja bodo sledile različne delavnice, tekmovanja, glasba, plesi in urjenje vojščakov. Nekoliko kasneje bodo uprizorili vrnitev železnodobnega kneza z zmagovitega pohoda in boj z ročkami, kot so ga ohranile na bronasto-pločevinastih situlah iztolčene podobe.

V nadaljevanju sporeda bodo razglasili in nagradili najboljše železnodobne vojščake in večer nadaljevali z nastopom skupine, ki izvaja tradicionalno irsko in škotsko glasbo. Ob 22.30 bodo povabili še na vodstvo po stalni arheološki razstavi Dolenjskega muzeja. Med ogledom bodo podrobneje predstavili tam razstavljene situle.

Na območju Novega mesta, ki so ga pred leti razglasili za mesto situl, so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Novo mesto tako velja za največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin, novomeške situle pa so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške situle in situle z Magdalenske gore, in sodijo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem.

Novomeške situle sodijo tudi v zaključno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju morala delovati situlska delavnica. Situlska umetnost se sicer osredotoča na upodobitve dejavnosti starejše železnodobnih ljudi in je v prazgodovinskem obdobju, ko navedeno evropsko ozemlje še ni poznalo pisave, dragocen dokument in odsev takratne tako imenovane halštatske kulture.