##IMAGE-3880000##

Svečano odprtje gradu Kostel je bilo v petek, 22. junija.

O gradu Kostel: Izhodišče in razdalje - Izhodišče za obisk gradu je parkirišče pri Gavgah, ki je dosegljivo z avtomobili in avtobusom po asfaltirani lokalni cesti (odcep s ceste Kočevje – Brod na Kolpi). Na parkirišču je postavljenih več informacijskih tabel. Z izhodišča pot nadaljujemo peš. Od parkirišča do Gavg potrebujemo približno 3 minute hoje, od tam do vhoda v trški kompleks nadaljnjih 10 minut.

Med vhodom v trg in cerkvijo sv. Treh kraljev bomo hodili 2-3 minute, do vhoda v grad je nato zaradi relativno strmega dostopa v povprečju potrebnih še slabih 10 minut.

Iz zgodovine gradu

Prvikrat se kot castrum Grauenwarth, torej kot Grofovska straža, v virih omenja leta 1336, kar je tudi sedanja poštna številka občine Kostel. Ime priča o pomenu gradu, ki je kot fevdalna postojanka varoval južno mejo posesti Ortenburških grofov, tedanjih kočevskih zemljiških gospodov . Kdaj natanko je bil grad zgrajen, ni dognano, vsekakor pa je bila prvotna stolpasta stavba na širši lokaciji nekdanjega predzgodovinskega gradišča, ki so ga na terasastih pobočjih pod grajskimi ruševinami v osemdesetih letih minulega stoletja razkrila arheološka izkopavanja, pozidana že vsaj v zgodnjegotski dobi, verjetno celo že prej, okoli leta 1200. Že najstarejše listine zatrjujejo, da je imel grad »od nekdaj« svoje lastno sodišče, kar pomeni, da je stal že precej pred prvo znano listinsko omembo in se do prve tretjine stoletja očitno že izoblikoval kot gospodarska, upravna in sodna enota.

Poleg lege na meji habsburških posesti ter ob trgovskih poteh, ki so Kranjsko povezoval s Kvarnerjem oziroma z Reko, Bakrom in Senjem, pa je Kostel od konca 15. stoletja vse večji pomen pridobival tudi zaradi turških vpadov, ki so po letu 1469, ko so Turki prvič vpadli v Kostel in na Kočevsko, v naslednjih 130 letih (do prelomne bitke pri Sisku junija 1593) s krajšimi presledki postali malodane stalnica, včasih tudi po večkrat letno. Da je grajski kompleks za turške napadalce predstavljal skorajda nerešljivo uganko, dokazuje dejstvo, da so se ga – po poročilih pravzaprav le trga – uspeli polastiti le enkrat, pa še takrat z zvijačo.

Valvasor je pisal, da so leta 1578 pod trg prišli preoblečeni v Hrvate, s seboj pa nosili celo dojenčke in razno orodje. Prebivalci so navidezne begunce spustili v naselje, ti pa so ponoči odprli vrata močni turški četi, ki je trg izropala in požgala, prebivalce pa pobila ali odpeljala v sužnost.

Grad Kostel s pripadajočim trgom predstavlja drugi največji grajski kompleks na Slovenskem.

Zaradi izpostavljene lege nad Kolpo in otežene dostopnosti je bil v času turških vpadov pomembna ovira oziroma obrambna točka v sistemu protiturške obrambe, hkrati pa je bil vključen v sistem kresišč, ki so služila za hitro obveščanje o prihajajoči turški nevarnosti. Leta 1809 so Kostelci napadli v gradu nastanjene francoske vojake in tako sprožili oboroženo fazo kočevskega protifrancoskega upora, največje vstaje proti francoskim okupacijskim oblastem v Sloveniji nasploh. Po povračilnem požigu gradu je ob robu trga nastala historično zanimiva spodnja graščina, katero še danes imenujemo Spodnji grad, za katero pa je bilo usodno obdobje druge svetovne vojne. Kljub temu je trška naselbina ohranila svoj značaj in je danes edino še živeče tovrstno naselje v državi.

O trgu

Glede na velikost grad Kostel s trgom tvori drugi največji grajski kompleks na Slovenskem, takoj za zasnovo celjskega gradu. Vendar pa je del stroke do te trditve skeptičen in opozarja, da je imel Kostel kot naselje tržanov (ter v obdobju turških vpadov tudi tabor za okoličane) od gradu ločeno funkcijo in pravno naravo, naselje pa je šele ob popisu leta 1869 spremenilo ime iz Trga v Kostel.

Z obnovitvenimi in rekonstrukcijskimi deli je bil gradu od devetdesetih let dalje povrnjen del nekdanje podobe, grad pa je dal ime in grb tudi današnji občini Kostel in celotni pokrajini ob delu Kolpe med Sveto Ano in Bilpo.    

Dosedanje investicije Občine Kostel: Občina Kostel je v letih 2015, 2016 in 2017 investirala v elektrifikacijo gradu, v smislu, da je na grad pripeljala elektriko in naredila električni priključek. Dela na gradu so potekala še v povezavi z varnimi dostopi po gradu. Narejeni so bili leseni podesti, stopnice, ograje, prireditveni prostor. Skupna vrednost investicij je znašala 38. 828,00 EUR

V letu 2018 smo pristopili k delom povezanim z varnimi dostopi na grad, od cerkve Sv. Treh Kraljev do grajskega vhoda, nameščamo kovinsko ograjo. V gradu smo postavili železne karnise, ki služijo za izobešanje razstav ter zaves. Investicija še ni zaključena, ocenjuje se strošek cca 5.500,00 EUR

V letošnjem letu bomo nadaljevali z deli in sicer postavitev dveh sanitarij, ene na gradu in drugih na parkirišču pod gradom ter izdelava in namestitev treh kovanih vrat na gradu.

Vsebina gradu Kostel: Na gradu smo za obiskovalce pripravili skupaj z Pokrajinskim muzejem Kočevje razstavo o puntarstvu, z imenom LEVKHUP LEVKHUP WOGA GMAINA, ki bo na voljo za ogled do konca meseca oktobra.

V enem prostoru bo na voljo razstava, ki govori o kostelcih in kočevarjih.

Ker je grad na hribu in ker nanj vodi pot, ki ni primerna za invalide, gibalno ovirane, … smo se v Zavodu za kulturo in turizem Kostel odločili, da bomo vsebine na gradu v bodoče še posebej približali mlajši populaciji.

S pomočjo evropskih in drugih razpisov smo že kandidirali in bomo tudi v bodoče za vsebine, ki bodo digitalizirane, vključevale virtualno resničnost in drugo sodobno tehnologijo, s pomočjo katere bomo obiskovalcem predstavili zgodovino gradu in Kostela, grajsko življenje nekoč ter zgodbami povezanimi z gradom ter Kostelom.

V gradu bomo organizirali različne komorne prireditve, ki bodo kulturno, glasbeno in dramsko obarvane.

Grad bo za obiskovalce odprt ob vikendih, v petek med 15.00 in 19.00, v soboto in nedeljo med 10.00 in 13.00 ter 16.00 in 19.00 uro. Cena vstopnice bo 4,00 EUR/osebo.