Arhiv Štajerskega Tednika

Direktorica direktorata za kmetijstvo na pristojnem ministrstvu Tadeja Kvas Majer je nanizala nekaj podatkov, in sicer da je slovenska družinska kmetija v povprečju velika (oz. majhna) 6,6 hektarja (medtem ko je evropsko povprečje 14 hektarjev) in da je večina slovenskih kmetijskih zemljišč na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetovanje. »Za Slovenijo so značilna neugodne obdelovalne razmere, razpršenost zemljišč, majhna povprečna velikost. Res moraš s srcem obdelovati površine, še zlasti na strminah. Zato so družinske kmetije tiste, ki ohranjajo naše vasi in regije pri življenju, ob tem imajo tudi pomembno vlogo pri ohranjanju tradicije in skrbi za okolje,« je povedala Kvas Majerjeva. Na Slovenskem v kmetijstvu že stoletja prevladujejo družinske kmetije, tako je v strukturi kmetijskih gospodarstev pri nas kar 97 % družinskih kmetij; v Evropi je to povprečje nižje in znaša 86 %. A kot ugotavlja direktorica direktorata, so težave, s katerimi se srečujejo družinske kmetije pri nas, podobne kot drugod po Evropi. »Te težave so slaba možnost povečevanja gospodarstev, torej otežen dostop do kmetijskih površin, premajhen dohodek iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti, pomanjkanje kapitala za investiranje, odhod mladih v mesta, slaba povezanost za nastop na trgu ...,« je naštevala.

»Če se sam ne boš spoštoval, te tudi drugi ne bodo«

Preberite več v Štajerskem Tedniku