Zavarovalne premije so kljub pomoči države absolutno predrage za kmeta
Toča, pozeba, poplava, suša … vremenske neprilike, ki iz leta v leto izmenjaje ali pa celo skupaj povzročajo milijonske škode v kmetijstvu ter seveda izpad pridelkov ter dohodkov kmetijam. Kmetijsko ministrstvo z razpisi spodbuja izvajanje preventivnih ukrepov – gradnjo namakalnih sistemov, protitočnih mrež …, ker pa zaščitnih ukrepov povsod ni mogoče izvesti oz. tudi ti niso zagotovilo za popolno zaščito, svetujejo zavarovanje pridelkov. A kljub 55 % sofinanciranju zavarovalnih premij je zanimanje kmetov za ponudbe zavarovalnic skromno, saj pravijo, da so premije kljub sofinanciranju previsoke. Na Agro zavarovalnici to trditev zavračajo.

Z zavarovanjem poljščin, nasadov, živine se tveganje razporedi na zavarovalnico, ministrstvo, del tveganja pa še vedno ostane na kmetiji. A ta delež oz. breme, ki ostane kmetiji, je po oceni kmetov prevelik. Za mnoge je sporna višina odbitne franšize, ki je najmanj 15 %, to je znesek, ki ga zavarovalnica v vsakem primeru odbije oziroma jo bo zavarovanec v primeru škodnega dogodka kril sam, ter cena zavarovalne premije.
Na očitek kmetov o previsokih cenah zavarovalnih premij Benjamin Schlauer, direktor slovenske podružnice Agro zavarovalnice, odgovarja: »Kako naj bodo premije poceni, če se ob podnebnih spremembah vrstijo različne škode po vremenskih rizikih iz leta v leto. Samo lani smo izplačali za skoraj štiri milijone evrov odškodnin, v glavnem na račun spomladanske pozebe v trajnih nasadih.«
Dodal je, da je Agro zavarovalnica v Sloveniji v svojih desetih letih obstoja izplačala več odškodnin, kot je pobrala zavarovalnih premij.
Kmetje iz lastnih izkušenj:
Kmetija Mihec prideluje sezonsko zelenjavo na 13 hektarjih površin. Zelenjadnic nimajo zavarovanih, razlog je visok strošek. »Če plačamo zavarovalnino, je to takšen strošek, kot da bi nam vsaka tri leta toča oklestila pridelek. Pred leti smo imeli zavarovane površine, vendar pa so se nato premije preveč podražile, državno sofinanciranje so zavarovalnice vračunale v višino zavarovalnin. Raje kmetovanje načrtujemo tako, da imamo neko rezervo, ki zadošča za preživetje.«
Kmetija Bolcar prav tako prideluje sezonsko zelenjavo, in sicer na 5,8 hektarja. »Na teh površinah posadimo toliko različnih kultur, da se nam ne izplača zavarovati. Zavarujejo se namreč lahko le rastline za rastno dobo in ne površina kot taka. Ob tem je težava tudi, kateri riziko zavarovati. Na primer, letos ni bilo toče, pa je prišlo neurje, ki nam je povzročilo škodo, pa tudi tako je, da zavarovalnice obljubljajo marsikaj, ko se pripravlja zavarovanje, ko pa pride do škode, je zgodba povsem drugačna.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se