Skupna škoda zaradi posledic suše v letu 2017 je ocenjena na 62,3 milijona evrov. Za odpravo posledic suše je vlada iz proračunske rezerve za letošnje leto zagotovila sedem milijonov evrov.

Nataša Juhnov

Na podlagi ocene neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji v letu 2017 je bilo ugotovljeno, da je suša največjo škodo povzročila obalni, podravski, pomurski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, ljubljanski, koroški in zasavski regiji. Oškodovanci so zaradi suše v letu 2017 v 156 občinah vložili 15.364 vlog za skupaj 141.384 hektarjev kmetijskih površin. Suša je prizadela 48.275 hektarjev žit in poljščin, 891 hektarjev zelenjadnic, 763 hektarjev sadovnjakov, 88.757 hektarjev travinja, 1.018 hektarjev hmelja in 1.680 hektarjev vinogradov.

Najvišji skupni znesek ocenjene škode na žitih in poljščinah je pri koruzi za zrnje, in sicer 13,2 milijona evrov, na zelenjadnicah je pri fižolu za zrnje škode za dober milijon, na sadju je pri travniških sadovnjakih za 550 tisoč evrov, na trti za 2,4 milijona evrov, na hmelju pa za 3,9 milijona evrov. Skupni znesek ocenjene škode na travinju je 21,4 milijona evrov.