Stavkajoči dostavljavci: Wolt zadržuje naše napitnine
Smrt dostavljavca v Mariboru je bila za zaposlene pri Woltu kaplja čez rob. S stavko opozarjajo na nevzdržne delovne razmere in slaba plačila.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V času pogreba sodelavca, ki je umrl med delom za Wolt, so dostavljavci v Mariboru in Murski Soboti v znak protesta izklopili aplikacije. Opozarjajo, da so bruto zaslužki dostavljavcev v resnici od šest do deset evrov na uro, medtem ko podjetje nove kandidate vabi k zaposlitvi z lažnim oglaševanjem zaslužkov med 10 in 12 evri na uro.
Platforma sicer oglašuje dnevne zaslužke do 180 evrov, vendar so dostavljavci Wolta na shodu v prestolnici povedali, da bi za takšen znesek morali delati tudi do 30 ur. Poudarjajo, da ne zahtevajo miloščine, temveč pošteno plačilo, s katerim bi lahko preživeli, saj trenutno večino časa zgolj čakajo na naloge.
Iz tega denarja sami krijejo prispevke in vzdrževanje vozil. Dobri zaslužki so po njihovih besedah mogoči le ob nevihtah in sneženju, ko so kot delavci na cesti najbolj ogroženi.
Od vodstva zahtevajo takojšnjo ustavitev kampanj za privabljanje novih sodelavcev. Platformo obtožujejo nekontroliranega zaposlovanja novih in tujih kadrov, zaradi česar si vse več ljudi deli enako število naročil.
Sumijo, da Wolt zase zadržuje napitnine strank
Aplikacija pogosto prikazuje navidezno visoko povpraševanje in bonuse, v resnici pa na terenu prejmejo zgolj eno ali dve naročili na uro. Delavci menijo tudi, da podjetje občasno zadržuje njihove napitnine, ki so v aplikaciji vse redkejše.
O ceni dostave odloča netransparenten algoritem, zato ne morejo preveriti pravičnosti plačila. Izpostavljajo primere, ko sta dostavi na razdalji 750 metrov in dveh kilometrov plačani povsem enako.
»Ne moremo sprejeti, da algoritem odloča o našem prihodku, mi pa nimamo niti jasnega odgovora, zakaj smo za svoje delo plačani, kolikor smo,« so dodali.
Pristojnega ministra za delo Anžeta Logarja so pozvali k takojšnjemu pregledu zakonske urejenosti platformnega dela v Sloveniji. Svet24 se je s prošnjo za odziv obrnil na ministrstvo za delo. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Avtomatizirana podpora iz tujine celo ob prometni nesreči z dostavljavcem prekine komunikacijo
Velik problem predstavlja ukinitev slovenske operativne ekipe in prenos podpore v tujino. Komunikacija poteka z avtomatiziranimi roboti ter centri na Poljskem, v Veliki Britaniji in Romuniji. Na konkretne rešitve delavci čakajo več tednov ali mesecev.
Ko je eden od dostavljavcev na terenu doživel prometno nesrečo in skoraj izgubil življenje, mu je robotizirana podpora po kratkem generičnem odgovoru zgolj zaprla pogovor. Podjetje je po besedah delavcev ukinilo slovenski bančni račun in ga zaradi zmanjševanja stroškov preneslo na Finsko, prav tako so zaprli lokalne pisarne za izposojo opreme. Na terenu tako sploh ne vedo, s kom v vodstvu lahko komunicirajo.
»Tveganje je naše, stroški so naši, negotovost je naša, nad sistemom, ki določa naš zaslužek, pa nimamo skoraj nobenega vpliva,« so povedali stavkajoči.
Za pomoč so se obrnili tudi na Delavsko svetovalnico, a so tam prejeli zgolj nasvete in kontakte za medije, brez konkretne pravne pomoči. Celotno stavko so tako organizirali sami.
Zahtevajo minimalno osnovno plačilo 2,50 evra na nalogo, pregledno plačilo glede na razdaljo ter vrnitev podpore v Slovenijo. Svoje zahteve bodo fizično predali na sedežu podjetja na Parmovi ulici, če do prihodnjega petka ne bo dialoga, pa napovedujejo popolno ustavitev dela.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
